Jedro

Pritožbeno sodišče se strinja s pritožbo državne tožilke, da v konkretnem primeru obstoj zapisa profila DNK osumljenega v bazi policije ni bil le rezultat enkratne obravnave osumljenca, ki bi glede na zaključek postopka zoper mladoletnika in upoštevaje odločbo Ustavnega sodišča moral biti izbrisan iz baze, pač pa je rezultat kontinuiranega kriminalnega delovanja storilca, kateremu bi lahko ob vsaki izkazani policijski obravnavi ponovno odvzeli DNK vzorec, pa mu ni bil odvzet izključno iz razloga, ker se je v bazi že nahajal.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

1. Preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Kranju je z izpodbijanim sklepom po uradni dolžnosti iz kazenskega spisa I Kpr 26171/2015 izločila nedovoljen dokaz – dokument št. 305611/1-II/BK/613/D11 z dne 20. 5. 2015 (prevod na list. št. 64) ter dele besedil iz obrazložitve kazenske ovadbe, obrazložitve odredb Okrožnega državnega tožilstva v Kranju za izdajo dovoljenj policiji za izvajanje ukrepa tajnega opazovanja po 149.a členu ZKP, obrazložitve odredb preiskovalne sodnice za ukrep nadzora elektronskih komunikacij s prisluškovanjem in snemanjem ter kontrolo zavarovanja dokazov o vseh oblikah komuniciranja, ki se prenašajo v elektronskem komunikacijskem omrežju po 1. točki prvega odstavka 150. člena ZKP, obrazložitve zahteve za uvedbo preiskave, obrazložitve sklepov o priporu in iz obrazložitve sodbe Vrhovnega sodišča o podaljšanju pripora, iz obrazložitve pobud policije in predlogov državnega tožilstva za odreditev ali podaljšanje izvajanja prikritih preiskovalnih ukrepov po 149.a členu oziroma po 150. členu ZKP, obrazložitve odredb preiskovalne sodnice za podaljšanje ukrepov po 150. členu ZKP, obrazložitev predlogov policije za izdajo odredbe za hišne in osebne preiskave in iz obrazložitve odredbe preiskovalne sodnice za hišno preiskavo. S popravnim sklepom z dne 4. 12. 2015 je popravilo določene očitne pomote iz sklepa o izločitvi nedovoljenih dokazov.

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožila državna tožilka iz pritožbenih razlogov relativne bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP zaradi kršitve drugega odstavka 18. člena ZKP ter zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagala je, naj višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V razlogih izpodbijanega sklepa je navedeno, da je Ustavno sodišče z odločbo U-I-312/11-21 z dne 13. 2. 2014 odločilo, da sta bili določbi 1. alineje prvega odstavka 63. člena in 64. člena Zakona o policiji (ZPol) v neskladju z Ustavo v kolikor je 1. alineja prvega odstavka 63. člena ZPol omogočala, da so se lahko profili odvzetih vzorcev DNK oseb, ki so bile osumljene, niso pa bile pravnomočne obsojene za očitano kaznivo dejanje, hranili vse do zastaranja kazenskega pregona. Ustavno sodišče je z isto odločbo še odločilo, da je neustaven tudi 64. člen Zakona o policiji, kolikor je omogočal, da so se lahko profili odvzetih vzorcev DNK oseb, ki so bile osumljene, niso pa bile pravnomočno obsojene za očitano kaznivo dejanje, obravnavali skladno s predpisi, ki urejajo poslovanje organov javne uprave s stalno zbirko dokumentarnega gradiva oziroma ravnanje z javnim arhivskim gradivom.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bilo z dokumentom št. 3056111/1-II/BK/613/D11 z dne 20. 5. 2015 (zadeva: Zadetek po Prümski pogodbi med DNK – profiloma avstrijska (AT) sled/tujina – oseba – ujemanje med profiloma) ugotovljeno ujemanje med avstrijskim profilom DNK pridobljenim na v Avstriji zaseženem zavoju 1 kg heroina dne 4. 3. 2015 in slovenskim profilom DNK pridobljenim od osebe št. 01. Oseba označena s slovensko prümsko številko SI 01 je obdolženi A. A., za katerega je sodišče prve stopnje ugotovilo, da mu je bil v zvezi s kaznivim dejanjem storjenim 23. 4. 2002 odvzet bris ustne sluznice, njegov DNK profil je bil nato vnesen in hranjen v bazi, pripravljalni postopek pa je bil nato s sklepom Km 87/2003 z dne 9. 6. 2003 proti mladoletniku ustavljen iz razloga smotrnosti. Zato je sodišče prve stopnje ocenilo, da je bil dokument iz katerega izhaja obvestilo o zadetku DNK sledi dne 20. 5. 2015 pridobljen s kršitvijo ustavnih pravic obtoženih in predstavlja nedovoljen dokaz, ki ga je po drugem odstavku 83. člena ZKP iz spisa izločilo, izločilo pa je tudi vse posredno nedovoljene dokaze, ki so bili pridobljeni na podlagi navedenega dokumenta z dne 20. 5. 2015. 6. Pritožbeno sodišče se strinja s pritožbo državne tožilke, da v konkretnem primeru obstoj zapisa profila DNK osumljenega A. A. v bazi policije ni bil le rezultat enkratne obravnave osumljenca, ki bi glede na zaključek postopka zoper mladoletnika in upoštevaje odločbo Ustavnega sodišča moral biti izbrisan iz baze, pač pa je rezultat kontinuiranega kriminalnega delovanja storilca, kateremu bi lahko ob vsaki izkazani policijski obravnavi ponovno odvzeli DNK vzorec, pa mu ni bil odvzet izključno iz razloga, ker se je v bazi že nahajal. Iz evidenc policije in kazenske evidence o obdolženemu A. izrečenih pravnomočnih sodbah je razvidna upravičenost hrambe DNK pri kaznivih dejanjih, ki jih je A. A. storil kot polnoleten v obdobju od leta 2006 dalje. Pravilno je stališče državne tožilke o upravičenosti in zakonitosti kriminalistično tehnične obdelave tudi z odvzemom bioloških sledi ob vsaki naslednji storitvi kaznivega dejanja, do česar pa ni prišlo zato, ker je takratna zakonska ureditev dopuščala hrambo vzorca DNK, ki je bil odvzet A. A. kot mladoletnemu storilcu kaznivega dejanja v letu 2002. Policija bi namreč na podlagi drugega odstavka 149. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 148. člena ZKP za vsa kasneje storjena kazniva dejanja upravičeno vzela tudi vzorec DNK, česar pa ni zgolj iz razloga, ker se je takrat v okviru zakonite hrambe tega podatka ta zapis DNK v bazi že nahajal. Obdolženi A. A. je že bil pravnomočno obsojen s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani II K 862/2010 z dne 5. 1. 2010, pravnomočno istega dne, za poskus kaznivega dejanja velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 212. člena KZ RS (čas storitve 4. 2. in 3. 6. 2006), s sodbo istega sodišča III K 17597/2010 z dne 11. 5. 2010 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani III K 16597/2010 z dne 15. 9. 2010, pravnomočno 7. 10. 2010, za poskus kaznivega dejanja velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1 (čas storitve 11. 2. 2010), s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani II K 64291/2010 z dne 14. 3. 2012 pravnomočno istega dne, za kaznivo dejanje prikrivanja po prvem odstavku 217. člena KZ-1 (čas storitve 24. 3. 2008 do 28. 3. 2009, 4. 11. 2008 do 11. 2. 2010 in 15. 3. 2009 do 11. 2. 2010), s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani X K 24256/2012 z dne 27. 12. 2012, pravnomočno 20. 8. 2013, za kaznivo dejanje po tretjem in prvem odstavku 186. člena KZ-1 (čas storitve april 2011 do 11. 5. 2012) in s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani V K 10553/2012 z dne 27. 5. 2014, pravnomočno 18. 6. 2014, za kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe po drugem in prvem odstavku 122. člena KZ-1 (čas storitve 13. 11. 2011). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pravilno stališče državne tožilke o vsakokratni upravičenosti in zakoniti kriminalistično tehnični obdelavi z odvzemom bioloških sledi obdolženemu A. A. za vsako novo storjeno kaznivo dejanje, za katerega je bil pravnomočno obsojen, in ocenjuje, da zato obvestilo o zadetku DNK sledi na dokumentu z dne 20. 5. 2015 ni dokaz, ki bi ga policija nezakonito pridobila in zato tudi ni nedovoljen dokaz.

7. Pritožbeno sodišče se strinja z državno tožilko, da bi moralo sodišče prve stopnje pri oceni vpliva navedenega dokumenta na listine, iz katerih obrazložitev je izločalo dele besedil, ki navedeni dokument omenjajo ali pa vsebujejo na njegovi podlagi izvedene zaključke o dobavitelju droge, ocenjevati predvsem ob upoštevanju dokazov in podatkov, s katerimi sta državni tožilec in preiskovalna sodnica razpolagala v trenutku odreditve prikritih preiskovalnih ukrepov tajnega opazovanja po 149.a členu ZKP oziroma ukrepa nadzora elektronskih komunikacij s prisluškovanjem in snemanjem ter kontrola zavarovanja dokazov o vseh oblikah komuniciranja, ki se prenašajo v elektronskem komunikacijskem omrežju po 1. točki prvega odstavka 150. člena ZKP, pa tudi ob upoštevanju dokaznih virov. Slednji so bili pridobljeni od avstrijskih varnostnih organov, ki so že od 30. 12. 2014 dalje izvajali na podlagi ustreznih odredb tožilstva in sodišča v Avstriji tudi prikrite preiskovalne ukrepe in sicer tajno opazovanje ter kontrolo komunikacij zoper osumljene B. B., C. C., D. D. in E. E. Avstrijski varnostni organi so pridobljene izsledke prikritih preiskovalnih ukrepov v okviru maloobmejnega sodelovanja odstopili tudi slovenski policiji, izkazovali pa so utemeljene razloge za sum, da B. B., C. C., D. D. in E. E. skupaj z drugimi neidentificiranimi osebami na območju Gorenjske in Avstrije izvršujejo kaznivo dejanje po prvem odstavku 186. člena KZ-1. Preiskovalna sodnica je na predlog Okrožnega državnega tožilstva v Kranju že 4. 2. 2015 z odredbo Pp 1/2015 odredila pridobitev prometnih podatkov v elektronskem komunikacijskem omrežju za telefonske številke, ki so bile zaznane z avstrijskimi prikritimi preiskovalnimi ukrepi. S to odredbo in z odredbo za tajno opazovanje Okrožnega državnega tožilstva v Kranju Kr-Ktpp-z/1/2015 z dne 26. 2. 2015, s katero je dovolilo zoper C. C, D. D., E. E in B. B. uvedbo ukrepa iz 149.a člena ZKP in z odredbo preiskovalne sodnice po 1. točki prvega odstavka 150. člena ZKP št. Pp 1/2005 z dne 27. 2. 2015 zoper C. C, D. D., E. E in B. B. ter z vsemi nadaljnjimi izdanimi novimi odredbami oziroma odredbami za podaljšanje prikritih preiskovalnih ukrepov so bili zbrani takšni podatki in dokazi, ki so v trenutku odreditve prikritih preiskovalnih ukrepov zoper A. A. po 150. členu in po 149.a členu ZKP utemeljevali in dokazovali potrebni dokazni standard utemeljenih razlogov za sum, da izvršuje kaznivo dejanje po 186. členu KZ-1. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz odredbe Okrožnega državnega tožilstva v Kranju Kr-Ktpp-z/1/2015 z dne 8. 6. 2015, s katero je bilo dovoljeno izvajanje ukrepa tajnega opazovanja A. A. za čas od 9. 6. 2015 od 12.00 ure do 2. 7. 2015 do 14.00 ure in iz odredbe preiskovalne sodnice Okrožnega sodišča v Kranju Pp 1/2015 z dne 9. 6. 2015, s katero so bili odrejeni prisluhi zoper A. A. za točno določene telefonske številke izhajajo ugotovitve o izsledkih do takrat izvedenih prikritih preiskovalnih ukrepov v tujini in v Sloveniji, ki so se izvajali zoper soosumljence in izkazujejo povezave med člani mednarodne združbe pri izvršitvi kaznivega dejanja, njihove relacije, komunikacije, ki izkazujejo dogovore za preprodajo droge, plačila in dobavo droge kupcem ter vse ostale okoliščine v zvezi z njihovimi srečevanji, dogovori in telefonskimi in osebnimi kontakti. A. A. je bil zaznan v prisluhih že 3. 3. 2015 in 4. 3. 2015, ko ga je klical kurir E. E., 4. 3. 2015 pa je prišlo do prijetja osumljencev in zasega enega paketa 1 kg droge v Avstriji, iz katerega pa je bil izoliran DNK na notranji stani ovoja. Da je to DNK sled pustil ravno A. A. pa je bilo ugotovljeno šele 20. 5. 2015, kar je navedeno v dokumentu o zadetku DNK sledi. Tudi po zasegu droge v Avstriji so bili zaznani kontakti A. A. z D. D. 12. 3. 2015 in C. C. 30. 5. 2015, ko je komunikacija potekala preko SMS sporočil, z izvajanjem ukrepa tajnega opazovanja 1. 6. 2015 nad C. C. pa je bilo ugotovljeno srečanje tega z A. A. v nekem gostinskem lokalu, takoj po srečanju z A. A. pa je C. C. obvestil D. D. in je iz navedene komunikacije in z izvajanjem tajnega opazovanja bilo potrjeno in ugotovljeno, katero telefonsko številko takrat uporablja A. A. To pa je v povezavi s predhodnimi analizami prisluhov in zaznanimi stiki soosumljencev in ob upoštevanju A. A. nezaposlenosti, uporabe vozila višjega cenovnega razreda in predkaznovanosti zaradi istovrstnega kaznivega dejanja predstavljalo zadostno podlago, ki je izkazovala utemeljene razloge za sum, da je A. A. dobavitelj večjih količin prepovedane droge heroin C. C. in D. D., ki jo nato pretihotapita v Avstrijo tamkajšnjim kupcem. Iz odgovorov mobilnih operaterjev pa so bile ugotovljene tudi druge telefonske številke, za katere se je izkazalo, da so namenjene komunikaciji pri izvrševanju kaznivega dejanja. Preiskovalna sodnica je imela v trenutku izdaje odredbe po 150. členu ZKP tudi podatke o predkaznovanosti A. A., izpise prisluhov, podatke operaterjev o telefonskih številkah, ki jih uporablja in zato tudi pritožbeno sodišče ocenjuje, da so dokazi in izsledki pridobljeni s prikritimi preiskovalnimi ukrepi, ki so bili pridobljeni še pred obvestilom o zadetku DNK sledi A. A., predstavljali zadostno dokazno podlago oziroma dokazne vire, iz katerih je izhajal potrebni dokazni standard za odreditev prvih prikritih ukrepov zoper A. A. Za odreditev teh ukrepov ni bil ključni in edini dokaz dokument o ujemanju DNK, ampak so bili to poročila in uradni zaznamki avstrijskih varnostnih organov, poročila in uradni zaznamki slovenske policije, izsledki pridobljeni z izvajanjem prikritih preiskovalnih ukrepov po členih 149.a, 149.b, 150/1 ZKP, ki pa so bili pridobljeni zakonito, in še enkrat poudarjeno, pred nastankom dokumenta z dne 20. 5. 2015. Zato je pritožbeno sodišče ocenilo, da dokument o zadetku DNK sledi A. A. ni ključni dokaz brez katerega odredbe za izvajanje prikritih ukrepov zoper A. A. ne bi bile izdane, saj so te temeljile na izsledkih ukrepov po odredbah izdanih zoper druge osumljence pred najdbo oziroma identifikacijo donorja biološke sledi A. A. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče presodilo, da izločitev navedenega dokumenta in posameznih delov obrazložitve kazenskih ovadb, sodnih odločb, predlogov in pobud policije oziroma tožilstva za izdajo ukrepov ter iz zahtev za preiskavo ni utemeljena. Zato je ugodilo pritožbi državne tožilke in izpodbijani sklep razveljavilo.