Jedro

Imetnik zavezujoče informacije se lahko na to informacijo sklicuje, če zadovoljivo dokaže, da uvozno blago v vseh pogledih ustreza blagu, opisanemu v predloženi informaciji.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je prvostopenjsko sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo tožeče stranke (v nadaljevanju revident) zoper odločbo Carinskega urada Maribor, št. DT 4242-405/2009 z dne 23. 9. 2009, s katero je ta, po predhodni združitvi več postopkov, družbi A., d. d., kot deklarantu in revidentu kot prejemniku blaga, solidarno naložil v plačilo carino za kmetijske proizvode v znesku 72.476,53 EUR, dodatno dajatev v znesku 2.740,78 EUR ter obresti v znesku 359,89 EUR, skupaj 75.577,20 EUR, ter hkrati odločil, da se deklarantu vrne carina za industrijske izdelke v znesku 4.547,09 EUR. Odločitev je posledica naknadne ugotovitve, da je bilo uvozno blago, ki je bilo sproščeno v prost promet po tam navedenih carinskih deklaracijah Carinske izpostave Maribor, vloženih dne 11. 5. oziroma 12. 5. 2009, ob uvozu deklarirano v napačno tarifno oznako, zaradi česar dajatve niso bile pravilno obračunane. Uvozno blago s trgovskim nazivom INSTANT TEA MIX G se po mnenju prvostopenjskega organa pravilno uvršča v tarifno oznako 1701 99 90 Kombinirane nomenklature (v nadaljevanju KN) s TARIC kodo 00 in ne v tarifno oznako 2101 20 92 KN s TARIC kodo 80, ki je bila deklarirana ob uvozu. Pritožbi revidenta in deklaranta je Ministrstvo za finance z odločbo, št. DZ 498-1-256/2009 z dne 7. 5. 2010, zavrnilo kot neutemeljeno.

2. Prvostopenjsko sodišče je pritrdilo odločitvi in razlogom carinskih organov in se je nanje tudi sklicevalo (skladno z drugim odstavkom 71. člena ZUS-1). Tožbene ugovore je zavrnilo kot neutemeljene. Med drugim se je sklicevalo na določbe Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (v nadaljevanju CZS), in sicer na 5., 12., 78., 201., 213., in 220. člen.

3. Zoper prvostopenjsko sodbo je revident vložil revizijo. V zvezi z dovoljenostjo revizije navaja vrednost spora (75.577,20 EUR) in obenem zatrjuje razlog iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 (vprašanje, ali je pooblaščenec po zaposlitvi pooblaščen za zastopanje v upravnem-carinskem postopku). Uveljavlja bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu, zmotno uporabo materialnega prava in kršitve ustavnih pravic. Navaja več kršitev postopka (nesprejem dokaznih predlogov, neopravljena ustna obravnava, nepravilen izrek carinske odločbe). Navaja, da je za enako blago pridobil zavezujočo tarifno informacijo (v nadaljevanju ZTI), ki je potrjevala, da se blago uvršča v tarifno oznako 2101 20 92 98, kakršna je bila deklarirana ob uvozih. Utemeljitev carinskega laboratorija, da je uvozno blago nehomogena mešanica, medtem ko naj bi bilo blago iz ZTI homogena mešanica, ni pravilna, ker (ne)homogenost blaga v KN ni predpisana kot pogoj za uvrstitev v tarifno oznako 2101 20 92 98. Zato je prišlo do zmotne uporabe KN, to je materialnega prava. Predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovni postopek. Priglaša stroške postopkov.

4. V odgovoru na revizijo se tožena stranka sklicuje na razloge, navedene v upravnih odločbah, in predlaga zavrnitev revizije.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je dovoljena po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 EUR. V obravnavani zadevi znesek revidentu naloženih dajatev očitno presega navedeni mejni znesek.

7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

8. V reviziji je sporna pravilnost in zakonitost naknadne odmere uvoznih dajatev. Kot bistveni se postavljata dve vprašanji: ali je carinski organ ravnal pravilno, ko je uvozno blago uvrstil v tarifno oznako, ki se je razlikovala od tarifne oznake, določene v ZTI, ki jo je deklarant v postopku predložil za sporno blago, in (podredno) ali je carinski organ uvozno blago uvrstil v pravilno tarifno oznako.

9. Iz dejanskih ugotovitev, na katere je revizijsko sodišče vezano, izhaja, da je deklarant za revidenta vložil več deklaracij, s katerimi je sprostil v prost promet (z davčno oproščeno dobavo blaga v drugo državo članico) blago s trgovskim nazivom TEA MIX G, ki je v deklaracijah opisano kot instant mešanica sladkorja in zelenega čaja za izdelavo brezalkoholnih pijač. Blago je deklariral v tarifno oznako 2101 20 92 KN in TARIC kodo 80, s poimenovanjem „Ekstrakti, esence in koncentrati kave, pravega čaja ali mate čaja in pripravki na osnovi teh proizvodov ali na osnovi kave, pravega čaja ali mate čaja; pražena cikorija in drugi praženi kavni nadomestki in njihovi ekstrakti, esence in koncentrati/ - Ekstrakti, esence in koncentrati pravega čaja ali mate čaja in pripravki na osnovi teh ekstraktov, esenc ali koncentratov ali na osnovi pravega čaja ali mate čaja/ pripravki/ na osnovi ekstraktov, esenc ali koncentratov pravega čaja ali mate čaja/ Drugo“. Za blago iz te tarifne oznake se plačuje carina po konvencionalni stopnji 6 %. Generalni carinski urad oziroma carinski laboratorij je po opravljeni analizi vzorcev uvoznega blaga ugotovil, da se blago pravilno uvršča v tarifno oznako 1701 99 90 KN in TARIC kodo 00, s poimenovanjem: „Sladkor iz sladkornega trsa ali sladkorne pese ter kemično čista saharoza, v trdem stanju/ - Drugo/ drugo/ drugo.“ Za blago iz te tarifne oznake je poleg konvencionalne carinske stopnje 41,9 EUR/100 kg predpisana še dodatna dajatev za sladkor, ki temelji na CIF ceni, prilagojeni glede na kvaliteto sladkorja, ki zanaša 14,337 EUR/100 kg – 30 % CIF (po Uredbi Komisije, št. 1084/2008). Iz strokovnih mnenj carinskega laboratorija je razvidno, da je blago nehomogena mešanica kristalnega sladkorja (saharoza), maltodekstrina in ekstrakta zelenega čaja, v obliki grobih kristalov in praška svetlo rumene barve ter da imajo posamezne mešanice naslednjo kemično sestavo: sladkor – v vseh primerih več kot 97 mas. %, vsebnost polifenolov – 0,04 mas. %, maltodekstrin – je prisoten. Generalni carinski urad je revidentu izdal ZTI, št. SI 2008/0144, z začetkom veljavnosti z dne 13. 8. 2008, za blago s trgovskim nazivom TEA MIX G, ki je v ZTI opisano kot mešanica belega kristalnega sladkorja (97,275 mas. %), maltodekstrina (2,5 mas. %), askorbinske kisline (0,025 mas. %) v obliki kristalnega prahu rahlo zelene barve. Po ZTI se to blago uvršča v tarifno oznako 2101 20 92 KN in TARIC kodo 80. Generalni carinski urad je ZTI dne 1. 12. 2008 razveljavil, vendar je bila imetniku odobrena podaljšana uporaba ZTI. Pravica do podaljšane uporabe ZTI je prenehala 9. 6. 2009, kar pomeni, da je v času uvoza ZTI še imela pravni učinek.

10. Iz razlogov prvostopenjskega sodišča in tožene stranke izhaja, da uvrstitev uvoznega blaga v tarifno oznako, ki je bila določena s predloženo ZTI, ni bila upoštevana, ker blago, ki je bilo predmet uvoza, ni bilo homogena mešanica, za razliko od blaga, opisanega v ZTI, ki naj bi bilo homogena mešanica. V ZTI je navedeno, da gre za „kristalni prah rahlo zelene barve“, iz mnenj carinskega laboratorija pa izhaja, da je uvozno blago „nehomogena mešanica kristalnega sladkorja“ (v zapisniku o odvzemu vzorca je navedeno, da gre za „grobo zrnat kristalni sladkor“). Razlikovanje med homogeno ter nehomogeno mešanico je pomembno tudi zato, kot je to pojasnila tožena stranka, ker se v primeru, ko mešanica ni homogena, sladkor lahko z enostavnim postopkom loči od drugih sestavin.

11. Iz navedenega tudi po presoji revizijskega sodišča izhaja, da uvozno blago ne ustreza popolnoma blagu, ki je opisano v ZTI. Sicer sta uvozno blago in blago iz ZTI enaka po kemični sestavi, kot poudarja revident in čemur carinski organ in prvostopenjsko sodišče ne oporekata, vendar zgolj enakost kemične sestave ne zadostuje za uporabo ZTI. Carinski predpisi za uporabo ZTI namreč zahtevajo, da uvozno blago v vseh pogledih ustreza blagu, ki je opisano v ZTI. Tretji odstavek 12. člena CZS določa, da mora biti imetnik takšne informacije sposoben dokazati, da prijavljeno blago v vseh točkah ustreza blagu, opisanemu v potrdilu. Enako izhaja iz tretjega odstavka 10. člena Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje CZS (s spremembami), ki določa, da lahko imetnik zavezujoče informacije to informacijo uporablja za neko blago samo, če carinskemu organu zadovoljivo dokaže, da zadevno blago v vseh pogledih ustreza blagu, opisanemu v predloženi informaciji. Ker mora torej uvozno blago v vseh pogledih ustrezati blagu, opisanemu v ZTI, je tudi po presoji revizijskega sodišča kriterij homogenosti blaga lahko razlog za zavrnitev uporabe ZTI. Revident (oziroma njegov deklarant) ni dokazal, da uvozno blago v vsem ustreza blagu, opisanem v ZTI, oziroma niti ne zanika, da uvozno blago ni homogeno, temveč zgolj ugovarja, da homogenost ne more biti kriterij pri uvrščanju blaga v tarifno oznako. Zato po presoji revizijskega sodišča materialno pravo ni bilo kršeno, ko carinski organ ni upošteval tarifne oznake, določene v ZTI.

12. Tudi v zvezi z nadaljnjim vprašanjem, ali je bilo uvozno blago uvrščeno v pravilno tarifno oznako, materialno pravo ni bilo kršeno. Blago je carinski organ uvrstil v tarifno oznako 1701 99 90 KN s TARIC kodo 00, ki jo je utemeljil s Splošnimi pravili 1, 3(b) in 6 za razlago kombinirane nomenklature, dodatnima opombama 1 in 3 k poglavju 17, z besedili oznak KN 1701, 1701 99, 1701 99 90, TARIC oznaki 1701 99 90 00 in pojasnjevalno opombo k tarifni številki 17.01 harmoniziranega sistema poimenovanj in šifrskih oznak blaga. Uvrstitev je tudi po presoji revizijskega sodišča pravilna. V zvezi s tem še poudarja, da splošno pravilo 3(b) med drugim jasno določa, da se mešanice ali sestavljeni izdelki, ki sestoje iz različnih materialov ali so izdelani iz različnih komponent oziroma sestavin, uvrstijo, kot da so iz materiala ali sestavine, ki jim daje bistveni značaj. Glede na navedeno revident nima prav, da je bil kot kriterij za tarifno uvrstitev blaga uporabljen kriterij homogenosti oziroma nehomogenosti mešanice. Pravilnost uvrščanja mešanic po kriteriju bistvene sestavine, v konkretnem primeru uvrščanje sladkornih mešanic, v katerih očitno prevladuje sladkor, v tarifno poglavje 17 „Sladkorji in sladkorni proizvodi“, potrjujejo tudi uvrstitve sladkornih mešanic v Uredbi Komisije št. 227/2006 z dne 9. 2. 2006. Uredba sicer v tarifne oznake ne razvršča sladkornih mešanic z zelenim čajem, kot pravilno opozarja revident, vendar sladkorne mešanice uvršča glede na sestavino, ki mešanici daje bistveni značaj, to pa je v spornem primeru sladkor.

13. Revizijsko sodišče kot neutemeljene zavrača tudi ostale revizijske ugovore, ki jih je revident uveljavljal že v tožbi in ki jih je kot neutemeljene pravilno zavrnilo že prvostopenjsko sodišče. 14. Vprašanje veljavnosti procesnih dejanj pooblaščenca po zaposlitvi, ki v imenu špediterja vloži carinsko deklaracijo, je Vrhovno sodišče že večkrat obravnavalo (glej npr. zadeve I Up 128/2003, I Up 154/2003, X Ips 1197/2005, X Ips 1183/2006, X Ips 24/2007) in zavzelo stališče, da lahko posamezna dejanja v carinskih postopkih za špediterja veljavno opravljajo tudi osebe, ki so pooblaščenci po zaposlitvi. Med drugim je tudi Ustavno sodišče v sklepu Up-1507/06-6 z dne 15. 5. 2007 in v več drugih sklepih ocenilo, da takšno stališče ni neustavno.

15. Tudi o ugovoru, da izrek izpodbijane odločbe ne vsebuje posebnega ugotovitvenega dela o odločilnem dejanskem stanju, se je Vrhovno sodišče že večkrat izreklo (npr. X Ips 764/2005, X Ips 477/2006) in ocenilo, da ni utemeljen.

16. Z ugovorom, da ni bil sprejet revidentov predlog za zaslišanje izvedenca ustrezne stroke (čeprav iz upravnega spisa ne izhaja, da bi revident takšen dokazni predlog v upravnem postopku res podal), in z ugovorom, da bi moral carinski organ opraviti ustno obravnavo, pa revident uveljavlja kršitve postopka izdaje upravnega akta, ki v reviziji ne morejo biti predmet presoje.

17. Z do sedaj navedenim je po presoji revizijskega sodišča odgovorjeno na vse revizijske navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena v zvezi s 383. členom ZPP in prvi odstavek 22. člena ZUS-1).

18. Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, in tudi ne razlogi, na katere mora revizijsko sodišče paziti po uradni dolžnosti, je revizijo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi 92. člena ZUS-1. 19. Odločitev o stroških temelji na 165. in 154. členu ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.