Jedro

Ker je bilo o pravici do družinske pokojnine in njeni višini obeh tožnikov skupno in vsakega posebej v letu 2007 odločeno s pravnomočno odločbo in je bila tožena stranka na izplačilo tako določene družinske pokojnine pravnomočno vezana, odločitev o zastavljenih vprašanjih ne more vplivati na odločitev sodišča v tej zadevi.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo odločb tožene stranke z dne 10. 9. 2011 in 5. 10. 2011 ter z dne 17. 8. 2011 in 7. 9. 2011, s katerimi je bilo ugotovljeno, da je bilo tožnikoma v obdobju od 1. 5. 2008 do 30. 4. 2011 iz naslova družinske pokojnine preveč izplačano 4.438,40 EUR oziroma 4.438,41 EUR. Hkrati je bilo z istimi odločbami tožnikoma naloženo, da navedena zneska vrneta toženi stranki na njen transakcijski račun v roku 36 mesecev. Sodišče je ugotovilo, da je tožena stranka z odločbo št. 34 41781191 z dne 9. 7. 2007 tožnikoma priznala družinsko pokojnino v skupnem mesečnem znesku 226,27 EUR, tako da je vsakemu od njiju pripadala polovica tega zneska. Dejansko pa je tožena stranka brez pravne podlage vsakemu od njiju nakazovala celotni znesek skupaj odmerjene družinske pokojnine in sta zato dolžna v zadnjih treh letih neupravičeno izplačane zneske družinske pokojnine vrniti.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo obeh tožnikov zavrnilo ob soglasju s sodbo sodišča prve stopnje in njenimi razlogi.

3. Tožnika predlagata, da se zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje dopusti revizija zaradi odločitve o naslednjih pravnih vprašanjih:

(1) ali je utemeljeno razlikovati med preplačili, ki so se izvršila na podlagi različnih področnih zakonov, vendar pa ti področni zakoni ob odsotnosti specialnejših določb napotujejo na uporabo istih pravnih pravil?

(2) Ali gre v primeru zahteve za vračilo preplačil, ko torej dolg obstaja, vendar je izpolnitev zneskovno previsoka (kot npr. pri preplačilu plače, nadomestila za brezposelnost, invalidnine, pokojnine, kupnine, najemnine ipd.) za kondikcijski ali verzijski zahtevek?

(3) Ali je v primeru, kadar pride do prehoda premoženja brez pravnega temelja na podlagi izpolnitvenega ravnanja prikrajšanca (kot npr. preplačila pokojnine) sodišče pri presoji utemeljenosti zahtevka za vračilo neupravičene obogatitve dolžno presojati tudi podanost pogojev po 191. členu OZ?

4. Predlog ni utemeljen.

5. Ob dejstvu, da je bilo o pravici do družinske pokojnine in njeni višini obeh tožnikov skupno in vsakega posebej v letu 2007 odločeno s pravnomočno odločbo in je bila tožena stranka na izplačilo tako določene družinske pokojnine pravnomočno vezana, odločitev o zastavljenih vprašanjih ne more vplivati na odločitev sodišča v tej zadevi. Zato razlogi za dopustitev revizije v smislu določb 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) niso podani.

6. Glede na navedeno je sodišče na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP predlog za dopustitev revizije kot neutemeljen zavrnilo.