Jedro

Spor med družbo in njenim organom upravljanja za povzročeno škodo je gospodarski spor. Ker je revizijsko sporna vrednost le 67.811,07 EUR in ker revizija ni bila dopuščena, je sedanja neposredna revizija nedovoljena.

Izrek

Revizija se zavrže. Toženec sam krije stroške revizijskega odgovora.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v drugem sojenju v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 69.811,07 EUR za škodo, ki naj bi jo toženec kot bivši direktor tožnice povzročil z neskrbnim ravnanjem oziroma plačevanjem računov za delo, ki naj ne bi bilo opravljeno. Ugotovilo je, da so bili na gradbišču tudi najeti delavci in da je bilo delo opravljeno, zato do škode ni pršilo.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožničino pritožbo in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

3. Tožnica v pravočasni reviziji proti drugostopenjski sodbi uveljavlja revizijske razloge bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev sodb obeh sodišč in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Toženec v odgovoru na vročeno revizijo obrazloženo predlaga njeno zavrnitev.

5. Revizija ni dovoljena.

6. Po 1. točki prvega odstavka 482. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pravila o postopku v gospodarskih sporih veljajo med drugim tudi v sporih med družbami in člani organov upravljanja družb, za katere je treba uporabiti pravo gospodarskih družb. Obravnavani spor je tak spor: tožnica je gospodarska družba ali točneje družba z omejeno odgovornostjo, toženec je to družbo upravljal kot njen direktor, za odškodninski spor iz tega razmerja pa je treba uporabiti pravo gospodarskih družb. Določbe v obravnavanem obdobju veljavnega Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD; Ur. l. RS, št. 30/93 s spremembami in dopolnitvami) je sodišče prve stopnje navedlo in obrazložilo na straneh 5 in 6 svoje sodbe. Da je treba v odškodninskih sporih med družbami in njihovimi organi upravljanja oziroma poslovodji uporabiti pravo gospodarskih družb oziroma, da gre v takih primerih za gospodarske spore, je vrhovno sodišče pojasnilo že v več svojih odločbah(1).

7. Postopek v gospodarskih sporih je urejen v 32. poglavju ZPP, ki najprej v 480. členu določa, da za postopek v gospodarskem sporu veljajo določbe tega zakona, če ni v določbah tega poglavja drugače določeno. Taka drugačna določba je tudi določba 490. člena ZPP, po kateri je v gospodarskih sporih revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 200.000,00 EUR. Če te meje ne presega, veljajo torej določbe 367. člena ZPP. Zato mora biti pri revizijsko sporni vrednosti med 2.000,00 EUR do 200.000,00 EUR revizija najprej dopuščena. Če taka revizija ni bila dopuščena, gre v skladu z drugim odstavkom 374. člena ZPP za nedovoljeno revizijo.

8. V obravnavanem gospodarskem sporu je revizijsko sporna vrednost le 69.811,07 EUR. Zato neposredna revizija ni dovoljena in ker revizija tudi ni bila dopuščena, jo je revizijsko sodišče na podlagi 377. člena ZPP zavrglo skupaj s priglašenimi revizijskimi stroški. Glede na procesno naravo te odločitve vsebinski odgovor na revizijo, ki se je spuščal v vprašanje njene utemeljenosti, ni bil potreben. Zato je revizijsko sodišče na podlagi prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP odločilo, da jih toženec krije sam.

Op. št. (1): II Ips 166/2003, III Ips 86/2004, II Ips 613/2005, VIII Ips 468/2007, VIII R 18/2007, VIII R 15/2010.