Jedro

Revizija, ki ji ni priložen predlog za dopustitev revizije, je nepopolna.

Izrek

Revizija se zavrže. Pravdni stranki sami krijeta vsaka svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Tožnica je v tem postopku vložila predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje, s katero je bila potrjena sodba sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožbenega zahtevka. Tožničinemu predlogu za dopustitev revizije je Vrhovno sodišče pretežno ugodilo in s sklepom II DoR 381/2010 dopustilo revizijo glede materialnopravnega vprašanja, ali lahko stranka pristopi k dolgu ali nastopi kot porok, če tuje obveznosti še ni, je pa strankama te pogodbe že znano, da bo verjetno nastala.

2. Tožnica je v pravočasno vloženi dopuščeni reviziji uveljavljala kot revizijski razlog zmotno uporabo materialnega prava in predlagala spremembo pravnomočne sodbe v smeri ugoditve tožbenemu zahtevku.

3. Izvod revizije, s priloženim sklepom o njeni dopustitvi, je bil poslan toženi stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala zavrnitev revizije.

4. Revizija ni popolna.

5. Glede na dosedanji potek postopka je tožnica izpolnila prvega od zakonsko predvidenih pogojev za pridobitev pravice do vsebinskega odločanja o izrednem pravnem sredstvu (reviziji) z zanjo uspešno zaključenim predhodnim postopkom odločanja o dopustitvi revizije, ki ga je Vrhovno sodišče izvedlo brez (pridobitve) sodnega spisa in v nekontradiktornem postopku; kontradiktornost se vzpostavi šele naknadno, to je v drugi fazi postopka z dopuščeno revizijo (primerjaj 375. člen Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP). Iz tega razloga mora stranka v primeru vložitve dopuščene revizije tej priložiti tudi predlog za dopustitev revizije in sklep o dopustitvi revizije (drugi odstavek 373. člena ZPP). Le na tak način je nasprotni stranki zagotovljeno, da lahko učinkovito uresniči pravico do izjavljanja v revizijskem postopku.

6. Tožnica je svoji reviziji priložila samo sklep o dopustitvi revizije II DoR 381/2010 z dne 8. 12. 2010, ne pa tudi predloga za dopustitev revizije, kot zapoveduje določba drugega odstavka 373. člena ZPP. O tem, da je taka (dopuščena) revizija nepopolna, se je Vrhovno sodišče že izreklo v svojih judikatih II Ips 410/2010, II Ips 431/2010, II Ips 308/2011 in drugih. Ker se v postopku z revizijo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev (336. člen v zvezi s 383. členom ZPP), je bilo treba tožničino nepopolno revizijo zavreči na podlagi določbe 377. člena v zvezi s prvim odstavkom 374. člena ZPP.

7. Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na določbah 154. člena ZPP (glede stroškov tožnice, ki z revizijo ni uspela) in prvega odstavka 155. člena ZPP (glede stroškov toženca v zvezi z njegovim odgovorom na revizijo, ki jih spričo le vsebinskega polemiziranja z revizijskimi navedbami v njem ni bilo mogoče šteti za potrebne pravdne stroške – namreč glede na procesno odločitev o reviziji).