Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je s sodbo odločilo, da mora toženka tožnici plačati 2.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 6. 2017, ki prenehajo teči, ko dosežejo znesek 2.000 EUR, v petih obrokih po 400 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka I izreka). Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo 89.747,93 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 6. 2017 - točka II izreka). Odločilo je, da mora tožnica v celoti povrniti toženki njene pravdne stroške (točka III izreka).

2.Sodišče druge stopnje je s sodbo tožničini pritožbi delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je prisojeni znesek zvišalo na 6.861 EUR, posledično je zvišalo zneske posameznih obrokov, zavrnjeni znesek je znižalo na 84.886,93 EUR, odločitev o stroških postopka pred sodiščem prve stopnje je spremenilo tako, da krije vsaka stranka svoje stroške. Sicer je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanih, a nespremenjenih delih potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je, da krije vsaka stranka svoje stroške pritožbenega postopka.

3.Tožnica vlaga zoper odločitev sodišča druge stopnje predlog za dopustitev revizije. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o pravnih vprašanjih:

1.Ali je v skladu z Ustavo Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) (z načeli pravne države, z načelom enakosti pred zakonom in s 26. členom Ustave), da sodišča pri sojenjih po Zakonu o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva (v nadaljevanju ZPŠOIRSP) (v skladu s prvim odstavkom 11. člena ZPŠOIRSP) sodijo po določbah Zakona o obligacijskih razmerjih oziroma Obligacijskega zakonika, ne da bi pri tem upoštevala, da tu ne gre civilnopravno obligacijsko razmerje med enakopravnimi strankami, ampak za javnopravno razmerje med državo in posamezniki, pravno urejeno s 26. členom Ustave - zaradi česar bi se tu, dokler to ne bo tudi zakonsko urejeno, obligacijska zakonodaja smela uporabljati le smiselno (ne pa dobesedno), torej ob upoštevanju specifičnosti tega javnopravnega odškodninskega razmerja med državo in posameznikom in dodatno še ob upoštevanju dodatnih razlik med običajnimi (tekoče nastajajočimi) škodnimi primeru te vrste in povsem izjemnim primerom odgovornosti države za škodo zaradi množičnega nezakonitega izbrisa iz registra stalnega prebivalstva že pred 30 leti?

2.Ali je pravno dopustno in v skladu z ustavnimi pravicami tožnikov, če sodišče pri sojenju o odškodnini za nematerialno škodo po ZPŠOIRSP izhaja iz nejasnega in vsebinsko povsem neopredeljenega kriterija?

3.Ali se sme sodišče - še zlasti v odškodninskih sporih zaradi škode zaradi nezakonitega izbrisa, utrpljene že pred 30 leti - izogniti uporabi 216. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) z utemeljitvijo, da zatrjevana materialna škoda ni dokazana z listinami - celo takrat, kadar gre za tipičen primer iz drugega odstavka tega člena?

4.Predlog ni utemeljen.

5.Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

6.Vrhovno sodišče je ocenilo, da v obravnavani zadevi zahteve iz določbe prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjene in je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7.Odločalo je v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).