Jedro

Četudi kršitev, zaradi katere je bila podana odpoved pogodbe o zaposlitvi, sama zase ne bi bila dovolj resna in utemeljena, je treba upoštevati, da prejšnje opozorilo (ali celo več opozoril) ni doseglo svojega namena in da je delavec s svojimi kršitvami nadaljeval.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se v ugodilnem delu spremeni tako da se pritožba tožeče stranke zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama krije svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se ugotovi nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi in da se sklep tožene stranke Su 29/2009, z dne 28. 9. 2009, v zvezi s sklepom Komisije za pritožbe Republike Slovenije RS, št. 10051-995/2009/4, z dne 25. 11. 2009, razveljavi oziroma odpravi ter da sodišče ugotovi, da tožeča stranka ne želi nadaljevati delovnega razmerja pri toženi stranki, zaradi česar ji je tožena stranka dolžna v skladu z določbo 118. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in nadaljnji) izplačati odškodnino v višini 18 bruto plač, ki jih je prejela tožeča stranka v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem delovnega razmerja. Nadalje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se ugotovi, da je delovno razmerje tožeče stranke v času od 7. 1. 2010 do 18. 3. 2010, ko je postala tožeča stranka odvetnica, še trajalo, zaradi česar je dolžna tožena stranka tožeči stranki izplačati za ta čas plačo z vsemi nadomestili, kot da bi tožeča stranka delala, vključno z vsemi prispevki, skupaj s prispevkom dodatnega pokojninskega zavarovanja ter vse prispevke plačati pristojnim institucijam, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Zavrnilo je tudi tožbeni zahtevek, da se ugotovi, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani tožene stranke dejanje mobinga in da so bila ravnanja tožene stranke z dne 8. 1. 2010 dejanje mobinga. Ugotovilo je, da je tožena stranka tožnici zakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi na podlagi tretje alineje prvega odstavka 88. člena ZDR (redna odpoved iz krivdnega razloga).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnice delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da se ugotovi nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, zaradi česar se razveljavita sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Su 29/2009-1 z dne 28. 9. 2009 in sklep Vlade Republike Slovenije, Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja št. 10051-995/2009/4 z dne 25. 11. 2009, da se nadalje ugotovi, da tožeči stranki delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo dne 7. 1. 2010, ampak je trajalo do 18. 3. 2010, zaradi česar je tožena stranka dolžna tožeči stranki za to obdobje obračunati bruto nadomestilo plače, od nje odvesti predpisane davke in prispevke ter tožeči stranki izplačati neto plačo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila in odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki obračunati odškodnino v višini 6 bruto plač v znesku 7.671,24 EUR, od tega zneska odvesti predpisane davke in prispevke ter tožeči stranki izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi, kar je tožena stranka zahtevala več (plačilo odškodnine v višini 18 bruto plač) pa je zavrnilo. Ugotovilo je, da je tožnica z zavračanjem udeležbe na preventivnem zdravstvenem pregledu, na katerega jo je napotila tožena stranka, sicer res kršila pogodbene obveznosti in določbe 33. člena ZDR ter 36. člena Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD, Ur. l. RS, št. 56/1999 in nadaljnji), da pa tožena stranka ni izkazala, da bi takšna kršitev onemogočala nadaljevanje delovnega razmerja med tožnico in toženo stranko, kar je pogoj po 88. členu ZDR. Navedlo je, da, glede na to, da je tožnica ves čas brez težav opravljala delo pri toženi stranki, očitana kršitev ne utemeljuje resnih razlogov, ki bi kakorkoli onemogočali nadaljevanje delovnega razmerja na delovnem mestu pravosodne svetnice. Ker pogoj iz drugega odstavka 88. člena ZDR ni dokazan, odpoved pogodbe o zaposlitvi tožene stranke tožnici ni bila zakonita.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je zaključek sodišča druge stopnje o tem, da odklonitev zdravstvenega pregleda ne utemeljuje resnih razlogov, ki bi onemogočali nadaljevanje delovnega razmerja tožnice pri toženi stranki, materialnopravno zmoten. ZDR nalaga tožnici kot delavki, da mora spoštovati in izvajati predpise o varnosti in zdravju pri delu. Obenem pa določbe ZVZD zavezujejo toženo stranko kot delodajalca in določajo, da mora delodajalec zagotoviti zdravstvene preglede delavcev. V primeru, da delodajalec teh predpisov ne bi spoštoval, bi storil prekršek. Ob tem opozarja, da delodajalec v primeru nesreče v okviru dela odgovarja, če delavec ni opravil zdravstvenega pregleda. Navaja, da odklonitev zdravstvenega pregleda s strani tožnice pomeni resen in utemeljen odpovedni razlog, ki onemogoča nadaljevanje delovnega razmerja. Delodajalec ne more nadaljevati delovnega razmerja z delavcem, ki zavestno krši svoje obveznosti iz delovnega razmerja in s tem prevzeti rizik morebitne odškodninske odgovornosti za škodo, ki mu jo lahko povzroči delavec, ki ni opravil predpisanega zdravstvenega pregleda. Predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne.

4. Tožeča stranka je vložila odgovor na revizijo, v katerem navaja, da je sodba sodišča druge stopnje v delu, v katerem je ugodeno njeni pritožbi, pravilna. Navaja, da ji tožena stranka ni dala možnosti, da bi sama predložila potrdilo zdravnika iz tujine. Ne drži, da je z neupravičenim odklanjanjem zdravniškega pregleda onemogočala oceno svoje delazmožnosti, saj je uspešno delala pri toženi stranki 17 let, in ni razloga, da ne bi bilo tako tudi naprej. Navaja še, da tožena stranka ni uspela dokazati resnosti kršitev delovnih obveznosti. Predlaga zavrnitev revizije.

5. Revizija je utemeljena.

6. Na podlagi prvega odstavka 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. Tožena stranka bistvenih kršitev določb pravdnega postopka v postopku pred sodiščem druge stopnje ni določno opredelila. Zato sodišče z vidika tega revizijskega razloga izpodbijane sodbe ni moglo preizkusiti.

8. Materialno pravo je bilo zmotno uporabljeno.

9. Na podlagi 3. alineje prvega odstavka 88. člena ZDR lahko delodajalec delavcu redno odpove pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga, če delavec krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja in je razlog za odpoved resen in utemeljen ter onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem (drugi odstavek 88. člena ZDR).

10. Preventivni pregledi so na eni strani obveznost (in pravica) delavca, na drugi strani pa obveznost delodajalca. Na podlagi 33. člena ZDR mora delavec spoštovati in izvajati predpise o varnosti in zdravju pri delu ter pazljivo opravljati delo, da zavaruje svoje življenje in zdravje ter življenje in zdravje drugih oseb, po 32. členu ZDR pa mora upoštevati zahteve in navodila delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Delodajalec pa mora na podlagi 43. člena ZDR zagotavljati pogoje za varnost in zdravje delavcev v skladu s posebnimi predpisi o varnosti in zdravju pri delu. Na podlagi 22. člena ZVZD mora delodajalec zagotoviti zdravstvene preglede delavcev.

11. Med strankama v postopku ni bilo sporno, da je tožnica kot delavka odklanjala udeležbo na obdobnem preventivnem zdravstvenem pregledu, na katerega jo je napotil delodajalec. Tožena stranka tožnice ni bila dolžna napotiti v tujino, saj je dolžna zagotoviti, da naloge zdravstvenega varstva pri delu opravlja pooblaščeni zdravnik, te naloge pa lahko opravlja javni zdravstveni zavod ali pravna ali fizična oseba s koncesijo za opravljanje dejavnosti v mreži zdravstvene službe (20. in 21. člen ZVZD). Resnost kršitve, ki jo predstavlja odklonitev udeležbe na preventivnem zdravstvenem pregledu, na katerega delavca napoti delodajalec, oziroma težo kršitve te obveznosti določa že sam zakon v 36. členu ZVZD, ki tako ravnanje šteje za hujšo kršitev delovnih obveznosti.

12. Poleg tega pa je odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga možna le, če je delavec predhodno že opozorjen na kršitve delovnih obveznosti in možnost odpovedi v primeru ponovnih kršitev. Zato pri presoji zakonitosti te odpovedi ni mogoče izhajati le iz kršitve, ki je razlog za odpoved. Vrhovno sodišče je že večkrat obrazložilo, da četudi kršitev, zaradi katere je bila podana odpoved pogodbe o zaposlitvi, sama zase ne bi bila dovolj resna in utemeljena, je treba upoštevati, da prejšnje opozorilo (ali celo več opozoril) ni doseglo svojega namena in da je delavec s svojimi kršitvami nadaljeval (VIII Ips 149/2012 z dne 17. 12. 2012, VIII Ips 28/2011 z dne 3. 4. 2012, VIII Ips 172/2011 z dne 6. 2. 2012). To namreč daje kršitvi, ki je bila razlog za odpoved, drugačno težo in vpliva na presojo utemeljenosti odpovednega razloga. Tožnica je kljub predhodnemu pisnemu opozorilu ponovila istovrstno kršitev, zato je presoja sodišča druge stopnje, da za odpoved niso podani utemeljeni razlogi, zmotna.

13. Glede na navedeno je sodišče na podlagi prvega odstavka 380. člena ZPP reviziji ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je zavrnilo pritožbo tožeče stranke ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

14. Glede na določbo petega odstavka 41. člena ZDDS-1 krije tožena stranka kot delodajalec svoje stroške postopka ne glede na izid postopka.