Jedro

Za izdajo odločbe v rednem postopku o tem, da zavarovanec nima pravice do izplačevanja za nazaj (ko je to pravico imel na podlagi pravnomočne odločbe), v ZPIZ-1 ni podlage. To sicer ne pomeni, da takšne odločbe zavod ne sme izdati, vendar pa jo lahko izda le z veljavnostjo za naprej (npr. hkrati z izdajo odločbe o ugotovitvi lastnosti zavarovanca).

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se spremenita tako, da se odločbi tožene stranke št. 22 457768 z dne 27. 9. 2012 in št. 457768 z dne 27. 11. 2012 odpravita, tožena stranka pa je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka pred sodiščem prve in druge stopnje v znesku 742,49 EUR v 15 dneh, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po poteku navedenega roka, do plačila.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške revizijskega postopka v znesku 368,44 EUR, v 15 dneh, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po poteku navedenega roka, do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo odločb tožene stranke z dne 27. 9. 2012 in 27. 11. 2012. Zavrnilo je tudi podredni zahtevek, da se odločbi tožene stranke spremenita tako, da se ugotovi, da tožnik nima pravice do izplačila invalidske pokojnine le v obdobju od 27. 3. 2012 do 9. 4. 2012. Ugotovilo je, da je bilo v drugem pravnomočno zaključenem socialnem sporu že razsojeno, da ima tožnik lastnost zavarovanca iz naslova družbeništva v d.o.o. od 26. 3. 2005 do 9. 4. 2012, potem, ko mu je bila z odločbo tožene stranke z dne 26. 4. 1992 odmerjena invalidska pokojnina od 8. 1. 1991 dalje. Ker je tožnik ponovno vstopil v zavarovanje na podlagi drugega odstavka 15. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS št. 106/99 in naslednji), se mu pokojnina v tem času ne izplačuje v skladu s prvim odstavkom 178. člena ZPIZ-1. Podrednemu zahtevku ni ugodilo, saj ves čas vključenosti v zavarovanje (lastnost zavarovanca) ni imel pravice do plačila invalidske pokojnine in ne le za čas od 27. 3. 2012 do 9. 4. 2012. 2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi razlogi in pravno presojo prvostopenjskega sodišča, zato je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je pravočasno revizijo vložil tožnik, v kateri uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Navaja, da mu izpodbijane odločbe jemljejo pravico do invalidske pokojnine za sedem let nazaj. Odločba o lastnosti zavarovanca je bila izdana šele 27. 3. 2012, v njej je pa bilo odločeno, da ima lastnost zavarovanca od 26. 3. 2005, to je od dneva vpisa v sodni register. V zvezi s to odločitvijo je vložil ustavno pritožbo, postopek še ni končan. Če bi ga tožena stranka ob vpisu v sodni register opozorila na plačevanje prispevkov, bi si status uredil drugače. Po uradni dolžnosti bi ga morala odjaviti iz zavarovanja, saj je sodni register javna knjiga. Kršeno je načelo pravnomočnosti, saj se v obdobju od 26. 3. 2005 do 9. 4. 2012 ni nič spremenilo. Sprememba statusa se lahko ugotovi le za naprej, kar izhaja iz sodne prakse Vrhovnega sodišča. Po določbah ZDavP-2 odmera davka zastara v petih letih, zato je bila lastnost zavarovanca ugotovljena prepozno. Gospodarska družba, kjer je bil družbenik, tudi ni imela dovolj prometa, da bi moral biti zavarovan glede na določbo prvega odstavka 18. člena ZPIZ-1. Neustavno je, da so poslovodje enoosebnih družb v slabšem položaju, kot samozaposleni.

4. Revizija je utemeljena.

5. Revizijsko sodišče na podlagi prvega odstavka 371. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP).

6. Glede na pravnomočno odločitev o lastnosti zavarovanca v obdobju od 26. 3. 2005 do 9. 4. 2012 so revizijske navedbe, ki se nanašajo na to odločitev, neupoštevne. V tem obdobju je bil tožnik zavarovan po drugem odstavku 15. člena ZPIZ-1 (1). V obravnavani zadevi je zato ključnega pomena le vprašanje, kakšno naravo imata izpodbijani odločbi tožene stranke z dne 27. 9. 2012 in 27. 11. 2012, s katerima je bilo odločeno, da tožnik nima pravice do izplačila invalidske pokojnine od 26. 3. 2005 do 9. 4. 2012 in ali za izdajo teh odločb obstaja pravna podlaga.

7. Po presoji revizijskega sodišča za izdajo izpodbijanih odločb ni pravne podlage. Zavarovanec pridobi pravico do invalidske pokojnine in do njenega izplačevanja ob izpolnjevanju zakonsko določenih pogojev. Ker je uživanje pravice vezano na daljše časovno obdobje, se lahko dejansko stanje v tem obdobju spremeni, tako da se spremeni ali celo odpade pravna podlaga za nadaljnje uživanje pravice. Če zavarovanec zamolči relevantno spremembo dejstev, ki so mu znana in ki bi pomenila spremembo njegove pravice oziroma upravičenost do izplačil, ima zavod možnost izterjati preveč plačane zneske na podlagi pravil o odškodninski odgovornosti, sicer pa tudi na podlagi 275. člena ZPIZ-1. V tej določbi ima izrecno pravno podlago, da v skladu z določbami zakona o obligacijskih razmerjih izda odločbo o ugotovitvi preplačila in načinu, po katerem mu bo preplačilo povrnjeno (tretji odstavek 275. člena ZPIZ-1). Za izdajo odločbe v rednem postopku o tem, da zavarovanec nima pravice do izplačevanja za nazaj (ko je to pravico imel na podlagi pravnomočne odločbe), v ZPIZ-1 ni podlage. To sicer ne pomeni, da takšne odločbe zavod ne sme izdati, vendar pa jo lahko izda le z veljavnostjo za naprej (2) (npr. hkrati z izdajo odločbe o ugotovitvi lastnosti zavarovanca).

8. Z izdajo izpodbijanih odločb za nazaj je tožena stranka dejansko posegla v pravnomočno urejeno razmerje na način, za katerega v procesnem smislu ni zakonite podlage. Takšen poseg je v nasprotju z institutom pravnomočnosti iz 158. člena Ustave RS in zanj tožena stranka tudi v določbah 178. in 275. člena ZPIZ-1 ni imela podlage.

9. Glede na navedeno je revizijsko sodišče spremenilo sodbi sodišč druge in prve stopnje tako, da je ugodilo primarnemu tožbenemu zahtevku (odločitev o podrednem zato odpade) in izpodbijani odločbi odpravilo (prvi odstavek 380. člena ZPP).

10. Zaradi spremembe sodb nižjih sodišč je revizijsko sodišče na podlagi drugega odstavka 165. člena ZPP na novo odločilo o stroških celotnega postopka. Stroški tožnika v postopku na prvi stopnji znašajo 442,86 EUR (183,00 EUR za postopek, 160,00 EUR za narok, 20,00 EUR za materialne stroške in 20% DDV), pritožbeni stroški 299,63 EUR (225,60 EUR za postopek, 20,00 EUR za materialne stroške in 20% DDV), revizijski stroški pa 368,44 EUR (282,00 za postopek, 20,00 EUR za materialne stroške in 20% DDV).

Op. št. (1): Sodba II Ps 1421/2012 z dne 25. 10. 2013 (Psp 563/2013 z dne 13. 3. 2014 in VIII Ips 112/2014 z dne 22. 9. 2014) Op. št. (2): Prim. sodbo VIII Ips 216/2010 z dne 7. 2. 2012