Jedro

Družbena pogodba, ki jo pravna pravila Občega državljanskega zakonika (v nadaljevanju ODZ) urejajo v paragrafih 1175 do 1215 je lahko le pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini, ta pa se pridobi z vpisom v zemljiško knjigo. Realizacija pogodbe, ki jo zatrjuje toženec, do takega učinka ne more pripeljati, ker ne predstavlja veljavnega pridobitnega načina. Ker se toženec sklicuje le na družbeno pogodbo in torej na pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla (drugih naslovov iz 20.čl. ZTLR v nasprotni tožbi ne zatrjuje), v zemljiški knjigi pa je kot solastnica do ½ vknjižena tožnica, je njegov zahtevek nesklepčen in z njim ne more uspeti.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se v točki 1 (glede zahtevka po tožbi) in glede pravdnih stroškov razveljavi in v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, v točki 2 (glede zahtevka po nasprotni tožbi) pa spremeni tako, da se tožbeni zahtevek zavrne.

II. Pritožbeni stroški so del nadaljnjih pravdnih stroškov.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice A.P., s katerim je zahtevala, da ji toženec E.B. plača tolarsko protivrednost zneska 11.582,78 DEM (točka 1 izreka) in ugodilo tožbenemu zahtevku po nasprotni tožbi. Ugotovilo je, da je E.B. s.p., s sedežem v Novi Gorici izključni lastnik poslovnega prostora AA v izmeri 30,86 m² v pritličju stanovanjske hiše BB v N.G., G. 00, stoječi na parcelni številki xx/y k.o. N.G., vložna številka C 00, kar se po pravnomočnosti sodbe uradoma vpiše v zemljiško knjigo. Toženi stranki po nasprotni tožbi A.P. je še naložilo, da mora povrniti tožniku 344.477,00 SIT njegovih pravdnih stroškov z obrestmi od izdaje sodbe dalje (točka 2 izreka).

2. Proti tej sodbi se pravočasno, po svojem pooblaščencu pritožuje tožnica po tožbi in toženka po nasprotni tožbi A.P. (v nadaljevanju tožnica). Uveljavlja vse pritožbene razloge, pritožbenemu sodišču pa predlaga, da sodbo spremeni tako, da njenemu tožbenemu zahtevku ugodi, zahtevek po nasprotni tožbi pa zavrne, podrejeno, da sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da sodišče v obrazložitvi sodbe ni obravnavalo njenega zahtevka in ni obrazložilo, zakaj ga je zavrnilo. S tem je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Glede odločitve o zahtevku iz nasprotne tožbe je sodišče zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, zaradi česar je napačno uporabilo materialno pravo. Sodišče je zgolj ugotavljalo, ali je pravni prednik tožnice izstopil iz skupne obratovalnice in da je bil poslovni prostor osnovno sredstvo te obratovalnice. V konkretnem primeru je zmotno ugotovilo dejansko stanje, še zlasti pa ni v celoti in pravilno ocenilo določbe 6.čl. Pogodbe o ustanovitvi skupne obratovalnice z dne 06.09.1972, ki je opredeljevala način izstopa. Namen te določbe ni tak, kot ga navaja sodišče. Pravni prednik tožnice je bil vse od upokojitve vsaj v materialnem pogledu soustanovitelj skupne obratovalnice. Zaradi upokojitve pa ne morejo nastopiti posledice, ki jih opredeljuje 6.čl. citirane pogodbe, to je izguba pravic do vseh osnovnih sredstev skupne obratovalnice, še zlasti ne na lastništvu poslovnega prostora, ki ga je sofinancirala tožeča stranka do ½, kot izhaja iz kreditne in kupoprodajne pogodbe, solastništvo na tem prostoru pa dokazuje tudi vplačana kupnina. Upokojitev ne pomeni izstopa v smislu 6.čl. te pogodbe. Gre lahko za prenehanje družabništva oziroma soustanoviteljstva skupne obratovalnice, vendar je v tem primeru potrebno opraviti delitev premoženja, kar pa ni bilo opravljeno zaradi smrti pravnega prednika tožnice.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Tožnica je v tožbi zatrjevala, da je solastnica do ½ poslovnega prostora v stanovanjski stolpnici BB, stoječi na parcelni št. XX k.o. N.G., ki ga je podedovala po svojem možu in ki ga brezplačno uporablja toženec. Zahtevala je odškodnino za uporabo te nepremičnine za čas od 14.06.1994 do 30.07.1997 v skupnem znesku 11.582,78 DEM v tolarski protivrednosti. Toženec se je branil s trditvijo, da je izključni lastnik tega poslovnega prostora in z nasprotno tožbo predlagal, da se ugotovi izključna lastninska pravica E.B. s.p. s sedežem v Novi Gorici in se po uradni dolžnosti ta pravica vknjiži v zemljiško knjigo. Zatrjeval je, da je lastninski delež pravnega prednika tožnice, njegovega družbenika D.P., prešel na toženca na podlagi družbeniške pogodbe, z izstopom družbenika leta 1990, pogodba pa je bila v celoti realizirana. Sporni prostor ima v izključni posesti. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku iz nasprotne tožbe ugodilo, tožbeni zahtevek iz tožbe pa zavrnilo. Odločitev sodišča prve stopnje, da je toženec lastnik spornega poslovnega prostora, je napačna. Kot je razvidno iz tožbe, je podlaga njegovega zahtevka obligacijska, sam zahtevek pa stvarnopravni in ga je kot takega obravnavalo tudi sodišče prve stopnje. Tak tožbeni zahtevek pa glede na zatrjevano podlago ni utemeljen in bi ga moralo sodišče prve stopnje zavrniti. Družbena pogodba, ki jo pravna pravila Občega državljanskega zakonika (v nadaljevanju ODZ) urejajo v paragrafih 1175 do 1215 je lahko le pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini, ta pa se pridobi z vpisom v zemljiško knjigo (člen 33 Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih - ZTLR, glej še paragraf 1181 in 431 ODZ). Realizacija pogodbe, ki jo zatrjuje toženec, do takega učinka ne more pripeljati, ker ne predstavlja veljavnega pridobitnega načina. Ker se toženec sklicuje le na družbeno pogodbo in torej na pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla (drugih naslovov iz 20.čl. ZTLR v nasprotni tožbi ne zatrjuje), v zemljiški knjigi pa je kot solastnica do ½ vknjižena tožnica, je njegov zahtevek nesklepčen in z njim ne more uspeti. Ker je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, kar je uradoma upoštevna kršitev (2.odst 350.čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbi v tem delu ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi zavrnilo (člen 358 ZPP).

5. Zaradi napačnega materialnopravnega stališča, da je tožnik izključni lastnik (pri tem je sodišče prve stopnje prezrlo tudi to, da je kot tožnik po nasprotni tožbi nastopal E.B., zahteval pa je, da se ugotovi lastninska pravica E.B. s.p. s sedežem v Novi Gorici, Gradnikove brigade 23), sodišče prve stopnje ni ugotavljalo vseh dejstev, pomembnih za odločitev o tožbenem zahtevku tožnice. Tudi v tem delu je zato pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo v točki 1 razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje (člen 355 ZPP). V novem postopku se bo moralo sodišče prve stopnje ponovno opredeliti tudi do toženčevih navedb v zvezi z družbeno pogodbo, podanih v okviru odgovora na tožbo. Pri tem je v zvezi s pritožbo omeniti še, da je tudi po mnenju pritožbenega sodišča razlogovanje sodišča prve stopnje, ki se nanaša na 6.čl. pogodbe o ustanovitvi skupne obratovalnice z dne 06.09.1972, pravno zgrešeno, predvsem pa v nasprotju z določbami, ki urejajo družbeno pogodbo. Sodišče prve stopnje bo pri razlagi te določbe pogodbe (6.člena) moralo upoštevati tudi pravna pravila ODZ, ki urejajo družbeno pogodbo (sporni člen pogodbe odstopa od zakonske ureditve družbene pogodbe), poleg ostalih dejstev pa tudi dejstvo, da sta bila člana skupne obrtne delavnice le pravni prednik tožeče stranke D.P. in toženec ter da je bil poslovni prostor kupljen leta 1979, torej sedem let po sklenitvi pogodbe o ustanovitvi skupne obratovalnice.

6. Delna razveljavitev sodbe je narekovala tudi razveljavitev stroškovne odločbe. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 3.odst. 165.čl. ZPP.