Jedro

Strokovna izobrazba ni edini pogoj za zasedbo delovnega mesta. Zahtevajo se tudi določene delovne izkušnje, tako po trajanju kot po področju, na katerem morajo biti pridobljene.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, za ugotovitev obstoja delovnega razmerja in denarne zahtevke. Ugotovilo je, da je tožena stranka zakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi organizacijskih sprememb in pri tem preverila tudi možnost tožnikove zaposlitve na drugem delovnem mestu z ali brez ustrezne prekvalifikacije oziroma dokvalifikacije. Določena delovna mesta, za katera tožnik formalno izpolnjuje pogoje, so bodisi zasedena, bodisi se ne morejo zasesti zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Pri nekaterih pa se zahtevajo tudi izkušnje na področju habilitacij, ki jih tožnik nima.

2. Sodišče druge stopnje je po opravljeni obravnavi pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Ugotovilo je, da je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnika ni bilo mogoče zaposliti na sistemiziranih in nezasedenih delovnih mestih.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje tožnik vlaga revizijo zaradi napačne uporabe materialnega prava in zaradi bistvenih kršitev pravil postopka. Navaja, da je sodišče druge stopnje bistveno kršilo določbo 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je izpodbija sodba pomanjkljiva, saj nima razlogov o odločilnem dejstvu, zakaj tožnik ne izpolnjuje pogojev za zasedbo delovnega mesta pod šifro 2008011. Tožena stranka bi morala tožniku obligatorno omogočiti dokvalifikacijo s področja habilitacij in to ne glede na to, koliko časa bi ta trajala. Pri toženi stranki je veliko delovnih mest, za katere tožnik izpolnjuje pogoje, nezasedenih. Določba tretjega odstavka 88. člena ZDR ne predvideva dodatnega pogoja, ki ga navaja tožena stranka, to je, da je bila zasedba vezana na projekt. Kljub ukinitvi njegovega delovnega mesta je tožena stranka imela prosta delovna mesta, na katerih bi lahko zaposlila tožnika.

4. Tožena stranka je na revizijo odgovorila in predlaga, da jo revizijsko sodišče kot neutemeljeno zavrne.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP v zvezi z 19. členom ZDSS-1). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP). V reviziji je sporna odločitev le v tistem delu, v katerem je sodišče ugotovilo, da je tožena stranka upoštevala obveznosti, ki izhajajo iz določb tretjega odstavka 88. člena ZDR.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Sodišče druge stopnje se je opredelilo do navedb tožnika glede delovnih mest, na katera bi ga bilo mogoče zaposliti in je v zvezi s tem na obravnavi ponovno zaslišalo pričo dr. B. B., tudi v zvezi s konkretnim delovnim mestom pod šifro 2008011. Izpodbijana sodba ima tudi jasne razloge o tem, zakaj tožnik ne izpolnjuje pogojev za zasedbo določenih delovnih mest. 8. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

9. Pri materialnopravni presoji izpodbijane sodbe je revizijsko sodišče vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in preizkušalo sodišče druge stopnje (tretji odstavek 370. člena ZPP). Bistvene dejanske ugotovitve sodišča pa so, da je bilo delovno mesto, za katerega je imel tožnik sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ukinjeno, posamezne delovne naloge pa so bile porazdeljene med ostale zaposlene ter, da tožnika ni bilo mogoče zaposliti na sistemiziranih in nezasedenih delovnih mestih, predvsem zato, ker ni izpolnjeval pogoja ustreznih izkušenj s področja habilitacij.

10. Po določbah tretjega odstavka 88. člena ZDR mora delodajalec v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga (obstoj takega razloga v reviziji ni sporen) preveriti: - ali je delavca mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih, - ali ga je mogoče dokvalificirati za delo, ki ga opravlja, ali prekvalificirati za drugo delo.

11. Glede na to, da je bilo delovno mesto tožnika ukinjeno, niti ne more biti vprašanje zaposlitve pod spremenjenimi pogoji ali dokvalifikacijo za delo, ki se je opravljalo na takem delovnem mestu. Tožnik tudi ni uveljavljal možnosti prekvalifikacije za drugo delo v smislu pridobitve druge ali dodatne strokovne izobrazbe. Ker (oziroma če) so bile določene delovne naloge, ki jih je prej opravljal tožnik, porazdeljene med ostale zaposlene, ne pride v poštev niti zaposlitev tožnika na tistih delovnih mestih, ki niso bila prosta.

12. Ostaja torej le vprašanje, ali je bilo tožnika mogoče zaposliti na drugih delih. To pomeni možnost sklenitve pogodbe o zaposlitvi na sistemiziranem delovnem mestu, ki je prosto in obstaja potreba po njegovi zasedbi, ob predpostavki, da tožnik za zasedbo takega delovnega mesta izpolnjuje predpisane pogoje. Glede na tožnikovo strokovno izobrazbo so tako prišla v poštev le delovna mesta, za katera se je zahtevala izobrazba organizacijske smeri, pa tudi tista, kjer se je zahtevala na splošno opredeljena izobrazba „družboslovne smeri“. Vendar strokovna izobrazba ni edini pogoj za zasedbo delovnega mesta. Zahtevajo se tudi določene delovne izkušnje, tako po trajanju kot po področju, na katerem morajo biti pridobljene. Če so se pri določenem delovnem mestu zahtevale delovne izkušnje s področja habilitacij in tožnik takih izkušenj ni imel, pogojev za zasedbo delovnega mesta ni izpolnjeval. Pri tem ne gre za vprašanje dokvalifikacije, ki pomeni pridobitev dodatne strokovne izobrazbe, podobno kot prekvalifikacija pomeni pridobitev druge strokovne izobrazbe. Gre za delovne izkušnje, ki se pridobijo z dejanskim delom na določenem področju.

13. Iz dejanskih ugotovitev sodišča druge stopnje, ki temeljijo na posredno in neposredno izvedenih dokazih na pritožbeni obravnavi, izhaja, da je tožena stranka preverila, ali je tožnika mogoče zaposliti na drugih delih, vendar to ni bilo mogoče bodisi zato, ker delovna mesta niso bila prosta, bodisi ni bilo potrebe po njihovi zasedbi ali ker tožnik ni izpolnjeval predpisanih pogojev. Glede delovnih mest, ki jih tožnik konkretno navaja v reviziji, je bilo tako ugotovljeno, da za zaposlitev na delovnem mestu pod šifro 2015097 ne izpolnjuje predpisanega pogoja (36 mesecev delovnih izkušenj s področja habilitacij), delovno mesto pod šifro 2008011 pa je bilo že zasedeno (kar je bilo kot nesporno dejstvo ugotovljeno že na obravnavi pred sodiščem prve stopnje 16. 1. 2008). Zato tudi dejstvo, da tožnik izpolnjuje pogoje za delovno mesto pod šifro 2008011, na drugačno odločitev ne more vplivati.

14. Ker je glede na ugotovljeno dejansko stanje sodišče druge stopnje pravilno presodilo, da je tožena stranka izpolnila tudi obveznosti, ki izhajajo iz določb tretjega odstavka 88. člena ZDR, je utemeljeno potrdila zavrnilno sodbo sodišča prve stopnje. Zato je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno (378. člen ZPP).