Jedro

Tožnikom, katerim je bilo zaplenjeno premoženje vrnjeno v obliki obveznic Republike Slovenije, se zahtevki iz 145.c člena ZIKS ne priznajo.

Izrek

Revizije prve tožnice, tretjega tožnika in četrtega tožnika se zavržejo.

Revizija druge tožnice se zavrne.

Prvi štirje tožniki so dolžni v 15 dneh povrniti toženi stranki stroške odgovora na revizijo v višini 1.186,74 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Tožniki so vtoževali plačilo izgubljenega dobička, ki bi ga njihov zapustnik ustvaril, če mu premoženje ne bi bilo zaplenjeno z neupravičeno obsodbo leta 1945. Pred tem je bilo v nepravdnem postopku odločeno, da jim mora tožena stranka plačati dejansko vrednost zaplenjenega premoženja oziroma odškodnino v obliki obveznic Republike Slovenije.

2. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožnikom plačati odškodnino v skupnem znesku 199.521,63 EUR, in sicer prvi tožnici 33.253,60 EUR, drugi tožnici 66.507,20 EUR, tretjemu tožniku 11.084,54 EUR, četrtemu tožniku 11.084,54 EUR in petemu tožniku 77.591,75 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Toženi stranki je naložilo še plačilo pravdnih stroškov tožnikov. Ocenilo je, da so bile odškodnina in obresti v nepravdnem postopku tožnikom izplačane kot odmena za zaplenjeno premoženje in ne kot izgubljeni dobiček zaradi nezmožnosti njegove uporabe, do katerega so sicer upravičeni na podlagi 145.c člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Ur. l. SRS, št. 17/78 in naslednji, v nadaljevanju ZIKS).

3. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo. Tožnikom je naložilo plačilo stroškov pritožbenega postopka tožene stranke, glede stroškov odgovora na pritožbo pa je odločilo, da jih tožniki krijejo sami. Zaključilo je, da tožniki do povračila izgubljenega dobička niso upravičeni glede na to, da njihovemu pravnemu predniku ob razveljavitvi kazenske sankcije premoženje ni bilo vrnjeno v naravi, kar tudi pomeni, da z njim, razen v obliki upravljanja z obveznicami, ne bi mogel ustvariti dobička, poleg tega pa je odškodnino za škodo zaradi neuporabe denarne odškodnine dobil povrnjeno v obliki obresti od obveznic.

4. Zoper navedeno sodbo so prvi štirje tožniki vložili revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V njej navajajo, da je pritožbeno sodišče z zavzetim materialnopravnim stališčem kršilo ustavno načelo enakosti vseh državljanov pred zakonom in načelo, da je vsakemu zagotovljeno enako varstvo pravic pred sodiščem. Višje sodišče ločuje državljane na tiste, ki so imeli srečo in so dobili nepremičnine vrnjene v last in jim omogoča pridobiti še odškodnino iz naslova nezmožnosti uporabe in izgubljenega dobička, ter na tiste, ki jim je bilo premoženje zaplenjeno, država pa ga je odtujila neodplačno ali odplačno (kot v konkretnem primeru) in si z njim ustvarila dobiček. Obveznice nikoli niso adekvatne dejanski vrednosti nepremičnine. Obresti, in sicer obresti, ki veljajo za vloge na vpogled, niti ne zakonske zamudne obresti, ki se priznavajo denacionalizacijskem upravičencem, niso nikakršna odškodnina za škodo zaradi neuporabe denarne odškodnine ali izgubljenega dobička. Te obresti so se pripisale odškodnini, določeni za zaplenjeno premoženje in predstavljajo v postopku ugotovljene vrednosti podržavljenega premoženja (tako odločba Ustavnega sodišča Ur. l. RS 101/2001). Odškodnina, skupaj z obrestmi je bila izplačana upravičencu kot odmena za zaplenjeno premoženje, ki ga ni bilo mogoče vrniti v naravi, in ne kot izgubljeni dobiček. Da bi bil v tem obdobju ustvarjen dobiček sta potrdila dva izvedenca različnih strok, tako za primer, če bi bilo premoženje vrnjeno v naravi, kot v primeru, da bi bila odškodnina izplačana takoj po pravnomočnosti odločbe o razveljavitvi kazenske sodbe. Po določbi 145.c člena ZIKS se odškodninski zahtevki iz naslova katerihkoli izgubljenih dobičkov po pravilih odškodninskega prava za čas od zaplembe do dneva pravnomočnosti razveljavitve kazni zaplembe premoženja ne priznavajo. A contrario se morajo priznavati iz naslova katerihkoli izgubljenih dobičkov po pravilih odškodninskega prava po tem obdobju. Torej ne gre zgolj za možnost uveljavljanja izgubljenega dobička v primeru, da je bilo premoženje vrnjeno v naravi, temveč v katerihkoli drugih primerih.

5. Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vročena toženi stranki, ki je v odgovoru na revizijo predlagala njeno zavrnitev.

6. Revizije prve tožnice, tretjega tožnika in četrtega tožnika niso dovoljene, revizija druge tožnice pa ni utemeljena.

7. Skladno z drugim odstavkom 367. člena ZPP je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 EUR. Če revizija po tej določbi ni dovoljena, je dovoljena le, če jo v skladu s 367.a členom ZPP dopusti sodišče (dopuščena revizija).

8. Tožniki so navadni sosporniki, saj so kot dediči upravičenca do vrnitve zaplenjenega premoženja upravičeni le vsak do njemu pripadajočega dela (že razdeljene) terjatve. Pri subjektivni kumulaciji zahtevkov v primeru navadnega sosporništva seštevanje vrednosti po prvem odstavku 41. člena in petem odstavku 367. člena ZPP ne pride v poštev, zato je za presojo dovoljenosti revizije odločilna vrednost spornega predmeta za vsakega posameznega tožnika. Vrednosti spornega predmeta za prvo tožnico, tretjega tožnika in četrtega tožnika ne presegajo zneska iz drugega odstavka 367. člena ZPP, prav tako njihove revizije predhodno niso bile dopuščene. Nedovoljene revizije prve tožnice, tretjega tožnika in četrtega tožnika je bilo treba zato zavreči (377. člen ZPP).

9. Pravno naravo obresti po petem odstavku 3. člena ZIOOZP(1) je Vrhovno sodišče pojasnilo že v odločbi II Ips 628/2003 (enako v II Ips 520/2003), in sicer je poudarilo, da te predstavljajo odmeno za donos denarne vrednosti zaplenjenega premoženja, saj je upravičenec pravico do vrnitve zaplenjenega premoženja pridobil že s pravnomočnostjo odločbe o razveljavitvi kazni zaplembe premoženja. Obrazložilo je, da iz določb o tem, da se višina odškodnine po tretjem odstavku 145. člena ZIKS določi po stanju premoženja v času zaplembe in po vrednosti v času izdaje sklepa o vrnitvi, obresti pa se tej glavnici pripišejo, jasno izhaja, da odškodnina za zaplenjeno premoženje ne zajema le vrednosti samega premoženja. Pridružilo se je stališču Ustavnega sodišča, zavzetem v odločbi U-I-156/99, da je zakonodajalec z drugim in kasnejšim zakonom (ZIOOZP) upravičencem za obdobje od pravnomočnosti odločbe o razveljavitvi kazni zaplembe premoženja do izdaje obveznic priznal neke vrste nadomestilo za donos denarne vrednosti zaplenjenega premoženja. Tako velja, da ZIKS določa odškodnino v višini vrednosti zaplenjenega premoženja, ZIOOZP pa še neke vrste odškodnino za škodo zaradi neuporabe denarne odškodnine. V odločbi II Ips 2947/2009 pa je bilo izrecno poudarjeno, da se zahtevki iz 145.c člena ZIKS(2) priznavajo le za nepremičnine, ki so bile upravičencem vrnjene v naravi, kot velja za vsebinsko enake zahtevke po drugem odstavku 72. člena Zakona o denacionalizaciji.

10. V skladu z navedenimi stališči je o neutemeljenosti zahtevka za povrnitev izgubljenega dobička po 145.c členu ZIKS s strani tožnikov, katerim je bilo zaplenjeno premoženje vrnjeno v obliki obveznic Republike Slovenije, pravilno presodilo sodišče druge stopnje in so nasprotna revizijska zavzemanja neutemeljena. Glede na revizijske očitke o neenaki obravnavi posameznih vrst upravičencev pa je treba na koncu še pojasniti, da so posamezne vrste zaplenjenega premoženja oziroma oblike vračanja zaplenjenega premoženja različne, zaradi česar upravičenci do vrnitve zaplenjenega premoženja že po naravi stvari ne morejo biti v enakem položaju.

11. Revizija v dovoljenem delu torej ni utemeljena zato jo je Vrhovno sodišče zavrnilo (378. člen ZPP).

12. Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določbah 165. in 154. člena ZPP. Prvi štirje tožniki nosijo svoje stroške revizijskega postopka sami, saj z revizijo niso uspeli. Toženi stranki pa morajo povrniti stroške, ki jih je imela zaradi vložitve odgovora na njegovo revizijo, saj je odgovor prispeval k vzpostavitvi kontradiktornosti na revizijski stopnji. Višina teh stroškov je odmerjena v skladu z Odvetniško tarifo in znaša 1.186,74 EUR.

Op. št. (1): Peti odstavek 3. člena Zakona o izdaji obveznic za plačilo odškodnine za zaplenjeno premoženje zaradi razveljavitve kazni zaplembe premoženja (ZIOOZP) določa, da za čas od pravnomočnosti odločbe o razveljavitvi kazni zaplembe premoženja in določitvi višine odškodnine za zaplenjeno premoženje do izdaje obveznic pripadajo upravičencem obresti v višini, ki velja za vloge na vpogled pri treh največjih bankah po deležu varčevalcev. Te obresti se pripišejo odškodnini, navedeni v pravnomočni odločbi.

Op. št. (2): Po določbi 145.c člena ZIKS se v zadevah iz 145.a člena tega zakona odškodninski zahtevki iz naslova nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja ter iz naslova vzdrževanja nepremičnin in iz naslova katerihkoli izgubljenih dobičkov po pravilih odškodninskega prava za čas od zaplembe premoženja do dneva pravnomočnosti razveljavitve kazni zaplembe premoženja ne priznajo. Člen 145.a ZIKS ureja zadeve, v katerih je bila na podlagi izrednih pravnih sredstev razveljavljena kazen zaplembe premoženja, izrečena v kazenskih postopkih, ki so bili pravnomočno končani do 31. 12. 1958.