Jedro

Če se izpodbija sklep o uvedbi izvršbe, ni mogoče uspešno uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na izvršilni naslov.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikovo tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 16. 5. 2005, s katero je bila zavrnjena njegova pritožba proti sklepu gradbenega inšpektorja, Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območne enote ... dne 24. 2. 2005. S to odločbo je prvostopni organ odločil, da je odločba gradbenega inšpektorja Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območna enota ..., Inšpekcijska pisarna ... z dne 4. 5. 2000, s katero je bilo tožniku kot investitorju nedovoljene gradnje naloženo, da mora v roku 30 dni odstraniti stanovanjski objekt, ki je bil sezidan brez predpisanih dovoljenj, sicer bo po preteku roka izvršbo opravil pooblaščeni izvajalec.

2. Sodišče je pritrdilo odločitvi tožene stranke ter pravni in dejanski podlagi, na podlagi katere je bila sprejeta njena odločitev. V razlogih izpodbijane sodbe je navedlo, da je v upravnem izvršilnem postopku dovoljena le pritožba, ki se nanaša na samo izvršbo in ker z njo ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje (prvi odstavek 292. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP), tudi ni mogoče upoštevati navedb tožeče stranke v tožbi, ki se nanašajo na njene aktivnosti v zvezi s pridobivanjem upravnega dovoljenja za legalizacijo objekta. Navedbe tožene stranke ne spremenijo dejstva, da je inšpekcijska odločba postala izvršljiva in da je tožeča stranka tudi ni prostovoljno izvršila. Učinek na izvršbo bi imelo le pravnomočno oziroma dokončno gradbeno dovoljenje za predmetni objekt, medtem ko aktivnosti v zvezi s pridobivanjem dovoljenja na to odločitev ne morejo vplivati.

3. Tožnik predlaga revizijo (prej pritožbo) iz vseh razlogov in predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe, odpravo izpodbijane odločbe in sklepa o dovolitvi izvršbe. V tožbi je navedel vse aktivnosti s katerimi si je prizadeval, da bi legaliziral obravnavani objekt. Pridobil si je odločbo o dovolitvi priglašenih del za gradnjo pomožnega prostora, na občini pa so mu zagotavljali, da bodo v najkrajšem času obravnavali dopolnitev prostorskih planov občine in da bo na podlagi teh sprememb pridobil spremembo o namembnosti zemljišča in legaliziral to gradnjo. Ti postopki še niso končani, zato ne more pridobiti gradbenega dovoljenja. Nerazumljivo je, da prostorski akti še niso spremenjeni in mu spremembe namembnosti zemljišča še ni uspelo izposlovati. Pravna sredstva vlaga zato, da bi zaščitil objekt pred rušitvijo, ker ima izvršbo odloženo do rešitve upravnega spora.

4. Tožena stranka na revizijo (pritožbo) ni dogovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je pričel veljati ZUS-1, ki je kot izredno pravno sredstvo v upravnem sporu uvedel revizijo. Po določbi drugega odstavka 107. člena ZUS-1 se zadeve, o katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, še naprej obravnavajo kot pritožba po določbah ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbi drugega odstavka 107. člena ZUS-1. V obravnavani zadevi niso izpolnjeni pogoji za obravnavanje tožnikove vloge kot pritožbe po določbah ZUS-1, zato jo Vrhovno sodišče RS obravnava kot revizijo, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna z dnem uveljavitve ZUS-1, to je s 1. 1. 2007. 7. Revizija je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po določbi 1. odstavka 85. člena ZUS-1 se revizija lahko vloži zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pa pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bila presojena tudi obravnavana revizija.

8. Tožnik v reviziji konkretno ne navaja nobenega revizijskega razloga iz 85. člena ZUS-1. Smiselno pa iz revizijskih navedb izhaja, da izpodbija prvostopno sodbo zaradi nepravilne uporabe materialnega prava, kar je tudi uradno upošteven revizijski razlog. Ker gre v obravnavanem primeru za izpodbijanje odločbe, s katero je bila odrejena upravna izvršba, je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da ugovorov, ki se nanašajo na izvršilni naslov, ni mogoče upoštevati. Zato je izpodbijana sodba materialno pravno pravilna. Da bi se izognilo ponavljanju, se Vrhovno sodišče v celoti sklicuje na razloge, navedene v prvostopni sodbi. Glede na pravilnost in izčrpno obrazloženo sodbo sodišča prve stopnje tako v dejanskem kot v materialnem pravnem pogledu Vrhovno sodišče ob izostanku revizijskih navedb k razlogom sodbe sodišča prve stopnje nima kaj dodati.

9. Ker ni podan noben uradno upošteven revizijski razlog, je Vrhovno sodišče na podlagi 92. člena ZUS-1 revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.