Jedro

Določbe petega in šestega odstavka 11. člena ZZad niso dispozitivne narave in zadruga v svojih pravilih ne more določiti česa drugega. Teh zakonskih določb z zadružnimi pravili ni mogoče spreminjati, namenjene pa so ravno preprečevanju takega zavlačevanja, kot je bilo v obravnavanem primeru, in čim prejšnji odpravi negotovosti glede pravilnosti sklepa o izključitvi zadružnika iz zadruge.

Pravico do sodnega varstva pa s tem daje tudi osebi, ki ji še ni bila izrečena dokončna in izvršljiva odločba o izključitvi iz članstva, saj zakon vzpostavlja pravno fikcijo o zavrnitvi pritožbe.

Pooblaščenec se je s temi besedami spustil v osebno obračunavanje z razpravljajočo sodnico in njihov namen že po logiki stvari ne more biti namenjen čemu drugemu kot žalitvi sodnice in sodišča prve stopnje. Take besede, ki ne služijo namenu, ki ga ima pritožba, predstavljajo žalitev v smislu 109. člena ZPP in jih višje sodišče ne sme dopustiti, temveč mora ukrepati v skladu z zakonskim pooblastilom. Kritika ravnanja sodišča ali sodne odločbe sicer ni nedopustna, vendar pa jo je potrebno podati tako, da se ohranja dostojanstvo in avtoriteta sodišča, in na način, ki hkrati ne pomeni okrnitve in zmanjševanja ugleda posameznega sodnika ali sodišča ter ni oseben napad na sodnikovo sposobnost opravljanja sodniške službe.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o tožnikovih stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

III. Pooblaščenca tožnika A. A., se kaznuje z denarno kaznijo v znesku 300,00 (tristo) EUR, ki jo mora plačati v roku enega meseca od vročitve tega sklepa.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek za razveljavitev sklepa upravnega odbora tožene stranke z dne 13.5.2014 o izključitvi tožeče stranke iz zadruge in o njenem črtanju iz registra članov zadruge kot nezakonitega.

2. Zoper to sodbo se je pravočasno pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov (1. odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP) in predlagala, naj višje sodišče izpodbijano sodbo po pritožbeni obravnavi spremeni tako, da zahtevku ugodi, podrejeno pa naj jo razveljavi. Priglasila je tudi pritožbene stroške.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala, naj jo višje sodišče zavrne in potrdi izpodbijano sodbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje se je v izpodbijani sodbi opredelilo, da je tožbeni zahtevek preuranjen in da zanj ni mogoče uporabiti 5. in 6. odstavka 11. člena Zakona o zadrugah – ZZad, prav tako pa tožeča stranka naj ne bi imela pravnega interesa za izpodbijanje tega sklepa, ker sklep še ni dokončen in izvršljiv, pri čemer občnega zbora tožene stranke v tem času še niti ni bilo.

6. Ob takem stališču sodišču prve stopnje ni mogoče očitati, da se ni vsebinsko ukvarjalo s pravilnostjo sklepa o izključitvi tožnika iz članstva zadruge – tožene stranke, zato pritožbene trditve v tej smeri niso utemeljene. Opozoriti pa velja, da bi moralo sodišče prve stopnje, v kolikor je menilo, da tožnik nima pravnega interesa za vložitev obravnavane tožbe, tožbo zavreči, ne pa tožbeni zahtevek zavrniti (274. člen ZPP).

7. Višje sodišče se strinja s pritožbenim stališčem, da sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo 11. člena ZZad. Določbe 5. in 6. odstavka 11. člena ZZad namreč niso dispozitivne narave in zadruga v svojih pravilih ne more določiti česa drugega. V skladu s temi določbami mora zadruga o pritožbi zoper sklep o izključitvi člana iz zadruge odločiti v roku 30 dni po prejemu pritožbe, sicer se šteje, da je pritožba zavrnjena in sme izključeni član v 30 dneh po izteku tega roka zahtevati sodno varstvo svojih pravic. Teh zakonskih določb z zadružnimi pravili ni mogoče spreminjati, namenjene pa so ravno preprečevanju takega zavlačevanja, kot je bilo v obravnavanem primeru, in čim prejšnji odpravi negotovosti glede pravilnosti sklepa o izključitvi zadružnika iz zadruge. Tožena stranka bi morala v zakonskem roku 30 dni po prejemu pritožbe zoper sklep o izključitvi izvesti občni zbor, pri čemer višje sodišče še ugotavlja, da tudi pravila tožene stranke omogočajo sklic izrednega občnega zbora (29. člen pravil), kot je trdila tudi tožeča stranka in je ugotovilo sodišče prve stopnje. Če tožena stranka v predpisanem roku za odločanje o pritožbi ni izvedla občnega zbora, na katerem bi odločila o tej pritožbi, jo zadenejo posledice iz 5. in 6. odstavka 11. člena ZZad. Zakon namreč zaradi neodločanja v zakonskem roku vzpostavi pravno fikcijo o zavrnitvi pritožbe, kar izključenemu članu omogoči zahtevati sodno varstvo.

8. Pri tem se višje sodišče tudi ne strinja z razlago pojma "izključeni član", kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje. Zakon namreč ne zahteva, da bi morala biti za pravico do sodnega varstva dejansko že izdana odločba o zavrnitvi pritožbe, temveč ta pojem uporablja v smislu osebe, ki ji je bila s sklepom organa prve stopnje izrečena izključitev iz članstva, ki je tudi edina, ki sme zahtevati sodno varstvo. Pravico do sodnega varstva pa s tem daje tudi osebi, ki ji še ni bila izrečena dokončna in izvršljiva odločba o izključitvi iz članstva, saj zakon vzpostavlja pravno fikcijo o zavrnitvi pritožbe.

9. Glede na navedeno je višje sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo, saj odločitev, da tožeča stranka (še) nima pravice do sodnega varstva, ni pravilna. Zaradi svojega stališča pa se sodišče prve stopnje ni opredelilo do pravilnosti oziroma zakonitosti sklepa o izključitvi tožnika iz zadruge, zato višje sodišče ocenjuje, da bi v primeru, da bi o tem samo prvič odločalo, pravdnima strankama odvzelo možnost pritožbe. Zato višje sodišče o zahtevku samo ne more odločiti in je zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP). V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje o zadevi vsebinsko odločiti, še prej pa tudi preveriti, ali je tožena stranka že odločila o tožnikovi pritožbi.

10. V skladu s 3. odstavkom 165. člena ZPP je višje sodišče odločitev o tožnikovih stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo.

11. Pravdno sodišče kaznuje po določbah 3. in 4. odstavka 11. člena ZPP (5. - 7. odstavek 11. člena ZPP so bili namreč razveljavljeni) tistega, ki v vlogi žali sodišče, stranko ali drugega udeleženca v postopku (109. člen ZPP). Kazen se izreče v višini do 1.300,00 EUR (3. odstavek 11. člena ZPP v zvezi s 109. členom ZPP), rok za plačilo kazni pa ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od treh mesecev

12. Pooblaščenec tožnika je v pritožbi zapisal, da "je prvostopnemu sodišču tuje poznavanje pravoznanstva !!!!, to je temeljnega nauka o pravu", nadalje očita sodišču prve stopnje, da ne razpolaga niti z znanjem, ki ga mora imeti že študent prve letnika pravne fakultete, da sploh lahko napreduje v višji letnik, pri čemer "več kot maliciozno razlaga oziroma interpretira v stvari", da ne pozna pravilno pojma zakonitosti in kakšen je pomen načela zakonitosti. Te besede vsekakor niso zgolj ostre besede, namenjene varstvu pravic njegove stranke, saj so v tej smeri popolnoma nepotrebne. Pooblaščenec se je s temi besedami spustil v osebno obračunavanje z razpravljajočo sodnico in njihov namen že po logiki stvari ne more biti namenjen čemu drugemu kot žalitvi sodnice in sodišča prve stopnje. Take besede, ki ne služijo namenu, ki ga ima pritožba, predstavljajo žalitev v smislu 109. člena ZPP in jih višje sodišče ne sme dopustiti, temveč mora ukrepati v skladu z zakonskim pooblastilom. Kritika ravnanja sodišča ali sodne odločbe sicer ni nedopustna, vendar pa jo je potrebno podati tako, da se ohranja dostojanstvo in avtoriteta sodišča, in na način, ki hkrati ne pomeni okrnitve in zmanjševanja ugleda posameznega sodnika ali sodišča ter ni oseben napad na sodnikovo sposobnost opravljanja sodniške službe (prim. dr. Aleš Galič, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, l. 2005, 1. knjiga, GV Založba str. 446).

13. Namen 109. člena ZPP je varovanje zaupanja v sodstvo in v avtoriteto sodne oblasti. Z denarno kaznijo ni kršena pravica do kritike in izražanja mnenj in v to pravico se tudi ne posega. Zakon udeleženca v postopku ne omejuje in mu ne predpisuje, kaj sme ali česa ne sme navajati, pač pa ga omejuje pri načinu podajanja izjav (primerjaj sklep Vrhovnega sodišča RS Cp 9/2013). Svojih izjav ne sme podajati na nedostojen in žaljiv način, za kar pa gre v obravnavanem primeru, ko je tožnikov pooblaščenec kritiko ravnanja sodišča in posamezne sodnice izrekel tako, da ji je odrekel ugled in dostojanstvo. Gre za diskvalifikacijo, negativno vrednostno sodbo in žalitev sodišča. 14. Zato se je višje sodišče odločilo kaznovati pooblaščenca tožeče stranke. Glede na vsebino izrečenih besed in dejstvo, da je tožnikov pooblaščenec upokojeni odvetnik, ki pozna ali bi vsaj moral poznati okvire izrekanja kritike, je kot primerno kazen določilo denarno kazen v višini 300,00 EUR, primeren rok za plačilo te denarne kazni pa je en mesec od prejema tega sklepa. Sodišče prve stopnje naj ob vročitvi te odločbe pooblaščencu tožnika tudi sporoči številko transakcijskega računa in sklic, na katerega bo moral plačati denarno kazen.

PRAVNI POUK: Zoper III. točko tega sklepa je dopustna pritožba v roku 15 dni od prejema tega sklepa. Pritožba se vloži pri Višjem sodišču v Ljubljani v enem izvodu, obravnavalo pa jo bo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika (335. člen ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP).

Če je pritožba nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni (336. člen ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP).

Če je pritožba vložena po pooblaščencu, mora biti pooblaščenec odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit (tretji odstavek 87. člena ZPP), sicer sodišče pritožbo zavrže kot nedovoljeno (drugi odstavek 89. člena ZPP).

Če ob vložitvi pritožbe pooblaščenec pritožnika, ki je odvetnik, ne predloži pooblastila, mu sodišče ne dovoli, da bi začasno opravljal procesna dejanja, ampak pritožbo zavrže (peti odstavek 98. člena ZPP).