Jedro

Ker se obresti pri izračunu vrednosti spornega predmeta ne upoštevajo, revizija (kljub dejstvu, da jo je Vrhovno sodišče s sklepom II DoR 574/2010 z dne 10. 3. 2011 dopustilo) ni dovoljena.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačila 6.259,39 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 11. 1987 zoper prvo in drugo toženko. V pretežnem delu je ugodilo tožbenemu zahtevku zoper tretjo toženko in razsodilo, da mora le-ta tožniku plačati 6.259,39 EUR s 13,5% zamudnimi obrestmi od 1. 1. 2002 do 27. 6. 2003, od 28. 6. 2003 pa s predpisanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi do takrat, ko natečene neplačane obresti dosežejo glavnico, to je do 13. 11. 2006. Višji obrestmi tožbeni zahtevek je zavrnilo. Odločilo je še o pravdnih stroških.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbama tožnika in tretje toženke delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tretji toženki naložilo plačilo 6.259,39 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 2. 1990 do 31. 12. 2001, višji obrestni zahtevek pa je zavrnilo. Zavzelo je stališče, da je napačno stališče sodišča prve stopnje, da tožniku ne pripadajo zamudne obresti pred 1.1. 2002. Pravilo ne ultra alterum tantum je bilo uveljavljeno šele z Obligacijskim zakonikom (v nadaljevanju OZ) in dotlej so zamudne obresti tekle, četudi so dosegle in presegle glavnico. Ker so obresti ob uveljavitvi OZ presegle glavnico, tožniku od 1. 1. 2002 ne gredo več.

3. Vrhovno sodišče je s sklepom II DoR 574/2010 z dne 10. 3. 2011 revizijo dopustilo glede vprašanja, kdaj začnejo teči zamudne obresti od terjatev za nereparirano premoženjsko škodo, ki se odmerjajo po cenah na dan sojenja, po uveljavitvi OZ ter po sprejetju načelnega pravnega mnenja Občne seje Vrhovnega sodišča z dne 26. 6. 2002. 4. Zoper sodbo drugostopenjskega sodišča je tretja tožena stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava s predlogom, naj ji Vrhovno sodišče Republike Slovenije ugodi, sodbo drugostopenjskega sodišča razveljavi in zadevo vrne temu sodišču v novo sojenje. Poudarja, da sodišče prve stopnje obrestnega tožbenega zahtevka za čas pred 1. 1. 2002 ni zavrnilo iz razloga, ker bi obresti do tega trenutka dosegle glavnico, kot je to zmotno in protispisno povzelo sodišče druge stopnje, temveč zato, ker je bilo o višini premoženjske škode odločeno po cenah v času sojenja in je bilo v konkretnem primeru o začetku teka zakonskih zamudnih obresti treba odločiti v skladu z načelnim pravnim mnenjem Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 26. 6. 2002. Sporno pravno vprašanje se torej nanaša na pravilno uporabo materialnega prava glede začetka teka zakonskih zamudnih obresti za terjatve iz razmerij, nastalih pred uveljavitvijo OZ, in sicer za denarne odškodnine za nereparirano premoženjsko škodo, katerih višina je bila odmerjena po ocenah na dan sojenja, po uveljavitvi OZ ter po sprejetju načelnega pravnega mnenja Občne seje Vrhovnega sodišča z dne 26. 6. 2002. V skladu s citiranim načelnim pravnim mnenjem se tek zamudnih obresti od tako imenovanih nečistih odškodninskih terjatev za (nereparirano) premoženjsko škodo, katerih višina je odmerjena po cenah na dan sojenja, začne od 1. 1. 2002 dalje, če zamuda ni nastala pozneje. Glede na strukturo obrestne mere, ki je bila v veljavi pred 1.1. 2002, bi prisoja zamudnih obresti od denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo in za tako imenovane nečiste odškodninske terjatve za premoženjsko škodo za čas pred tem datumom pomenila podvajanje valorizacije odškodnine.

5. Tožeča stranka v odgovoru na revizijo predlaga, naj jo Vrhovno sodišče Republike Slovenije zavrže oziroma podrejeno zavrne. Navaja, da revizija, ki je vložena le glede obresti, ni dovoljena. Tudi sicer pa je revizija neutemeljena, saj je šlo v predmetni zadevi za čisto denarno terjatev, ker je dal tožnik škodo na poškodovanem vozilu popraviti.

6. Revizija ni dovoljena.

7. Revizija je v skladu z drugim odstavkom 367. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000,00 EUR (dovoljena revizija). Če niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 367. člena ZPP , pa je revizija v skladu s tretjim odstavkom 367. člena ZPP dovoljena le, če jo v skladu s 367.a členom ZPP dopusti sodišče (dopuščena revizija). Če zakon določa, da revizije ni, ali če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 2.000,00 EUR, sodišče revizije ne more dopustiti (četrti odstavek 367. člena ZPP).

8. Po 39. členu ZPP se v primeru, če je za ugotovitev pravice do revizije odločilna vrednost spornega predmeta, vzame kot vrednost spornega predmeta samo vrednost glavnega zahtevka, ne pa tudi obresti, razen če se te uveljavljajo kot glavni zahtevek. V obravnavani zadevi je revizijsko sporen začetek teka zamudnih obresti od terjatve za nereparirano premoženjsko škodo, ki se odmerja po cenah na dan sojenja, pri čemer tretja tožena stranka ne izpodbija odločitve o glavnici. Obresti torej pomenijo samo stransko terjatev, to lastnost pa ohranijo ves čas postopka, ne glede na to, da so predmet izpodbijanja v revizijskem postopku le obresti. Ker se obresti pri izračunu vrednosti spornega predmeta ne upoštevajo, revizija (kljub dejstvu, da jo je Vrhovno sodišče s sklepom II DoR 574/2010 z dne 10. 3. 2011 dopustilo) ni dovoljena.

9. Vrhovno sodišče je nedovoljeno revizijo tretje tožene stranke zavrglo (377. člen ZPP).

10. Tožeča stranka stroškov za odgovor na revizijo ni priglasila.