Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja ali glede na obstoječo sodno prakso v letu 2005 glede časovnih mej pravnomočnosti in upoštevanja dejstva smrti stranke med pritožbenim postopkom, opustitev tožnice, ki ni vložila revizije, pomeni pretrganje vzročne zveze med zatrjevanim protipravnim ravnanjem sodnika prve stopnje (opustitev obvestila o smrti tožnika pritožbenemu sodišču) in nastalo škodo.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja: „Ali glede na obstoječo sodno prakso v letu 2005 glede časovnih mej pravnomočnosti in upoštevanja dejstva smrti stranke med pritožbenim postopkom, opustitev tožnice, ki ni vložila revizije, pomeni pretrganje vzročne zveze med zatrjevanim protipravnim ravnanjem sodnika prve stopnje (opustitev obvestila o smrti tožnika pritožbenemu sodišču) in nastalo škodo?“

Obrazložitev

1. V pravdnem postopku, ki je tekel pred Okrajnim sodiščem v Žalcu pod opravilno številko P 217/2003, v pritožbenem postopku pa pred Višjim sodiščem v Celju pod opravilno številko Cp 1018/2004, je bila tožnica tožena za plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo v višini 13.000,00 EUR. Prvostopenjsko sodišče je tožbeni zahtevek zavrnilo, še pred odločitvijo višjega sodišča, ki je odločalo o pritožbi tožnika, pa je tožnik umrl. Tožnica (toženka v odškodninski pravdi) je o njegovi smrti obvestila prvostopenjsko sodišče, s pozivom, naj o smrti stranke obvesti višje sodišče. Okrajna sodnica pa izpiska matične knjige umrlih ni posredovala višjemu sodišču, temveč je dala odredbo, naj se vloži v evidenco do vrnitve spisa. Višje sodišče v Celju je ugodilo pritožbi pokojnega tožnika ter obsodilo tožnico na plačilo odškodnine za njegovo nepremoženjsko škodo. Tožnica zoper omenjeno odločitev višjega sodišča ni vložila revizije, je pa ugovarjala v izvršilnem postopku, kjer ni uspela in je prisojeno odškodnino z obrestmi plačala dedičem pokojnega. V pravdnem postopku, na katerega se nanaša predlog za dopustitev revizije, je tožnica od sodišča zahtevala, naj razsodi, da ji je tožena država dolžna plačati odškodnino v znesku 13.000,00 EUR zaradi protipravnega ravnanja okrajne sodnice.

2. Sodišče prve stopnje je njen tožbeni zahtevek zavrnilo, saj je ugotovilo, da niso podane predpostavke za odškodninsko odgovornost države za ravnanja državnih organov po 26. členu Ustave RS. Pojasnilo je, da sodnica, ki je odločala o zadevi na prvi stopnji, ni kršila nobene izrecne zakonske določbe, prav tako njena opustitev obvestila o smrti stranke ni pomenila kršitve metode dela, zato protipravnost njenega ravnanja ni podana. Prav tako ni podana pravno relevantna vzročna zveza med ravnanjem sodišča prve stopnje v konkretnem primeru in zatrjevano škodo oziroma je bila ta zveza pretrgana z ravnanjem tožnice, ki bi lahko vložila revizijo, pa tega ni storila. Sodišče zaključi, da tožničin zahtevek ni utemeljen niti na podlagi pravil o neupravičeni pridobitvi, saj toženka ni bila v ničemer obogatena.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Soglašalo je s prvostopnim stališčem o pretrganju vzročne zveze zaradi opustitve vložitve revizije, ki glede na okoliščine in izjemnost primera pomeni opustitev dolžnega ravnanja tožnice in njeno neskrbno ravnanje.

4. Zoper takšno odločitev tožnica vlaga predlog za dopustitev revizije. Vztraja pri stališču, da je bilo ravnanje okrajne sodnice protipravno in da vložitev revizije ni dolžnostno ravnanje pravdne stranke, zato opustitev tega ravnanja ne more pretrgati vzročne zveze. Tožnica še opozarja, da v času, ko bi po stališču nižjih sodišč morala vložiti revizijo, sodna praksa višjih sodišč še ni bila ustaljena oziroma o zadevi še ni odločilo Vrhovno sodišče. Odločbi Vrhovnega sodišča (sklep II Ips 59/2011 in sklep II Ips 643/2008), v katerih je bilo zavzeto stališče, da je smrt stranke dejstvo, ki vpliva na procesno sposobnost stranke in ki ga ni mogoče uspešno uveljavljati z ugovorom v izvršbi, temveč z izrednimi pravnimi sredstvi, sta bili izdani šele v letu 2012, tožnici pa je bila vročena sporna sodna odločba višjega sodišča v letu 2005. V tistem času je sodna praksa še dopuščala uspešno obrambo z ugovorom v izvršbi.

5. Predlog je delno utemeljen.

6. Vrhovno sodišče je ocenilo, da je glede v izreku navedenega pravnega vprašanja izpolnjen pogoj za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP. Zato je revizijo na podlagi tretjega odstavka 367.c člena ZPP dopustilo.