Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja: „Ali lahko lastnik nepremičnine, ki je uporabljena za gradnjo ali rekonstrukcijo ceste, razlastitveni upravičenec pa ne zahteva uvedbe postopka razlastitve, za varstvo lastninske pravice uporabi klasične zahtevke za varstvo lastninske pravice po določbah SPZ, v obravnavanem primeru negatornega?“

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja: „Ali lahko lastnik nepremičnine, ki je uporabljena za gradnjo ali rekonstrukcijo ceste, razlastitveni upravičenec pa ne zahteva uvedbe postopka razlastitve, za varstvo lastninske pravice uporabi klasične zahtevke za varstvo lastninske pravice po določbah SPZ, v obravnavanem primeru negatornega?“

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zoper prvo toženko zavrnilo, zahtevku zoper drugo toženko pa je ugodilo in ji naložilo, da je dolžna odstraniti asfalt in bankine z dela cestišče javne ceste v delu, ki glede na skico terenske meritve poteka po tožnikovem zemljišču. Odločilo je, da mora vzpostaviti prejšnje stanje z zasutjem zemlje in posaditvijo trave. Ugotovilo je, da gre za „Vinsko cesto“, ki je javno dobro v upravljanju drugo tožene države, da pa ta cesta deloma poteka tudi po nepremičninah toženca, ustrezen razlastitveni postopek pa ni bil nikoli sprožen. Odločilo je, da je toženka s tem, ko je sprejela uredbo o rekonstrukciji vinske ceste (ki jo je sicer izvršila Republika Avstrija, ki to cesto v celoti vzdržuje) neutemeljeno posegla v lastninsko pravico tožnika.

2. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi druge toženke in je odločitev sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je zahtevek zavrnilo. Poudarilo je, da se morajo lastninskopravna upravičenja tožnika umakniti uveljavitvi javne koristi, da bi ugoditev zahtevku pomenila poseg v substanco vinske ceste in da tožnik lahko zaradi „dejanske“ razlastitve zahteva ustrezno nadomestilo oziroma odškodnino (III Ips 59/2010).

3. Zoper odločitev sodišča druge stopnje tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije. Navaja, da bi sodišče lahko uporabilo načelo sorazmernosti le, če bi šlo za konflikt dveh ali več pravic, v tem primeru pa gre za nezakonito stanje. Meni, da uporaba načela sorazmernosti v takšnem primeru varuje pravne „nevrednote“ in je v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja. Poudarja, da nima možnosti uveljavljati ustreznega sodnega varstva, saj tožena stranka ni podala vloge za razlastitev, zato meni, da je pravična rešitev, da ima lastnik v takšnem primeru na voljo klasične lastninske zahtevke, saj na takšen način lahko doseže varstvo svoje lastninske pravice. Meni, da mora biti pravni red tak, da potencialne razlastitvene upravičence vzpodbuja k izvedbi zakonitega razlastitvenega postopka.

4. Predlog je utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ocenilo, da so glede v izreku opredeljenega pravnega vprašanja izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), zato je revizijo na podlagi tretjega odstavka 367.c člena ZPP dopustilo.