Jedro

Pogodbeno določilo drugega odstavka 16. člena Pogodbe daje strankama možnost, da vsaka od njiju pogodbo brez razloga kadarkoli odpove z odpovednim rokom, to možnost pa je toženka tudi izkoristila. Taka odpoved pogodbe ima enake posledice kot odpoved časovno neomejenega pogodbenega razmerja po določbi 333. člena OZ. Odpovedano dolžniško razmerje preneha, ko preteče s pogodbo določen odpovedni rok. Stranki sta s tem prosti svojih obveznosti.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se spremeni tako, da se pritožba tožeče stranke zavrne ter se potrdi sodba sodišča prve stopnje, v izreku o stroških postopka pred sodiščem druge stopnje pa se sodba sodišča druge stopnje spremeni tako, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki v 15 dneh od vročitve te odločbe plačati 349,99 EUR.

II. Tožeča stranka mora v 15 dneh od vročitve te odločbe povrniti toženi stranki stroške revizijskega postopka v višini 549,00 EUR.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice za plačilo po podjemni pogodbi v višini 13.975,31 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki od posameznih zneskov različno zapadejo. Prav tako je zavrnilo zahtevek za plačilo stroškov tožeči stranki (I. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo, da toženi stranki v roku 15 dni plača stroške postopka v višini 856,60 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude (II. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi deloma ugodilo in izpodbijano sodbo delno spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku deloma ugodilo in je toženi stranki naložilo, da je dolžna tožeči stranki plačati 13.975,31 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zneska 2.935,46 EUR od 31. 12. 2016 dalje in od zneska 6.661,74 EUR od 31. 12. 2017 dalje. V preostalem je pritožbo zavrnilo in ohranilo v veljavi izpodbijano sodbo v delu o zavrnitvi zahtevka za plačilo zakonskih zamudnih obresti od zneska 4.378,11 EUR od 31. 08. 2018 dalje. Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti njene stroške postopka na prvi stopnji v višini 1.368,51 EUR in pritožbenega postopka v višini 356,98 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do plačila.

3. Toženka je v skladu s sklepom III DoR 156/2018-9 z dne 19. 2. 2019 zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Predlaga, da revizijsko sodišče reviziji ugodi, sodbo sodišča druge stopnje pa spremeni tako, da se v celoti zavrne pritožba tožeče stranke in v celoti potrdi sodba sodišča prve stopnje, tožeči stranki pa naloži tudi plačilo pravdnih stroškov pritožbenega in revizijskega postopka.

4. Tožnica je na revizijo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev. Priglasila je stroške revizijskega postopka.

5. Revizija je utemeljena

6. Vrhovno sodišče je s sklepom III DoR 156/2018-9 z dne 19. 2. 2019 dopustilo vprašanje, ali se 648. člen Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), v delu ki določa posledice odstopa od pogodbe, uporablja tudi v primeru, ko gre za odstop od pogodbe na podlagi pogodbeno dogovorjene opcije, da lahko vsaka stranka odstopi od pogodbe z dogovorjenim odpovednim rokom.

7. Revizijsko sodišče v primeru dopuščene revizije preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena (drugi odstavek 371. člena ZPP). Za presojo utemeljenosti revizije so zato relevantne dejanske ugotovitve v sodbah sodišč prve in druge stopnje, na katera je Vrhovno sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena ZPP), ki so povezane s pravnim vprašanjem, glede katerega je bila revizija dopuščena.

8. Toženka kot naročnica in tožnica kot podjemnica sta 14. 7. 2015 sklenili Pogodbo o izvajanju storitev varovanja ljudi in premoženja v objektu R. (Pogodba), in sicer za določen čas od 1. 9. 2015 do 31. 8. 2018 in za fiksno pogodbeno ceno 225.880,56 EUR. Dne 14. 9. 2015 je bil sklenjen aneks k tej pogodbi in dodal drugi odstavek 16. člena, ki določa, da lahko vsaka od pogodbenih strank odstopi od pogodbe z dvomesečnim odpovednim rokom. Odpovedni rok začne teči „z dnem pošiljanja obvestila odpovedi nasprotni stranki.“ Tretji odstavek tega člena določa izredno odpoved Pogodbe brez odpovednega roka. Z dopisom z dne 20. 5. 2016 (A5, v nadaljevanju Dopis) je tožena stranka odstopila od pogodbe po drugem odstavku 16. člena Pogodbe.

9. Tožnica v tem sporu toži na preostanek plačila pogodbenih obveznosti za obdobje po toženkini odpovedi Pogodbe (na to, kar bi v primeru pogodbeno določenega časovnega trajanja razmerja zaslužila in odštela stroške). Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo, saj je presodilo, da je tudi pogodbo za določen čas mogoče odpovedati pred potekom roka, če se stranki tako dogovorita, stranki pa sta v tem primeru prosti svojih obveznosti. Sodišče druge stopnje je odločitev spremenilo in tožbenemu zahtevku v bistvenem delu ugodilo. Menilo je namreč, da je treba v primeru, ko sta se stranki sicer dogovorili o možnosti odstopa od pogodbe, nista pa uredili posledic odstopa, uporabiti zakonsko določbo 648. člena OZ, ki opredeljuje naročnikove obveznosti v primeru njegovega odstopa od pogodbe.

10. Po presoji Vrhovnega sodišča pa se 648. člen OZ v delu, ki določa posledice odstopa od pogodbe, ne uporablja v primeru, ko gre za odpoved pogodbe na podlagi pogodbeno dogovorjene opcije, da lahko vsaka stranka odpove pogodbo z dogovorjenim odpovednim rokom.

11. Dejansko stanje, na katerega je Vrhovno sodišče vezano, je, da je toženka pogodbo odpovedala skladno z drugim odstavkom 16. člena Pogodbe, kar izhaja iz Dopisa, in od pogodbe ni odstopila po 648. členu OZ. Tudi po presoji Vrhovnega sodišča je pogodbeno določilo drugega odstavka 16. člena Pogodbe jasno. Strankama daje možnost, da vsaka od njiju pogodbo brez razloga kadarkoli odpove z odpovednim rokom, to možnost pa je toženka tudi izkoristila. Ni dvoma, da je pogodbo za določen čas mogoče odpovedati pred potekom časa, če se stranki tako dogovorita, saj je tak dogovor v dispoziciji strank (enako VS v sodbi II Ips 97/2012 z dne 18. 12. 2014). Po presoji Vrhovnega sodišča ima taka odpoved pogodbe enake posledice kot odpoved časovno neomejenega pogodbenega razmerja po določbi 333. člena OZ. Odpovedano dolžniško razmerje preneha, ko preteče s pogodbo določen odpovedni rok. Stranki sta s tem prosti svojih obveznosti, razen tistih, ki so zapadle pred prenehanjem dolžniškega razmerja (šesti odstavek 333. člena OZ).

12. Sodišče druge stopnje je presodilo, da je treba pravilo iz 648. člena OZ uporabiti tudi za ugotavljanje posledic odpovedi po pogodbi, ker se stranki o posledicah nista posebej dogovorili. V 648. členu OZ je določeno, da lahko naročnik, vse dotlej, dokler naročeni posel ni končan, odstopi od pogodbe kadarkoli hoče; vendar mora v tem primeru podjemniku izplačati dogovorjeno plačilo, zmanjšano za stroške, ki jih ta ni imel, pa bi jih moral imeti, če pogodba ne bi bila razdrta, kot tudi za tisto, kar je zaslužil drugje ali kar namenoma ni hotel zaslužiti. To pravilo uravnoteža naročnikovo enostransko odstopno upravičenje s podjemnikovim pogodbenim interesom, da ne trpi izgube upravičeno pričakovanega dohodka ter hkrati upošteva načelo enake vrednosti dajatev na način, da se dogovorjeno plačilo zniža za določene stroške (enako VS v sodbi III Ips 73/2015 z dne 23. 12. 2016). Po presoji Vrhovnega sodišča pa se podjemnikov pogodbeni interes v obravnavani zadevi varuje z dvomesečnim dogovorjenim odpovednim rokom. Višjega dohodka podjemnik v tem primeru ni mogel pričakovati, saj se je sam pogodbeno dogovoril, da lahko vsaka stranka pogodbo z dogovorjenim odpovednim rokom kadarkoli odpove. Pogodbeni dogovor, da lahko vsaka stranka odpove pogodbo z določenim odpovednim rokom, za naročnika tudi ne bi bil potreben, če bi imel enake posledice kot odstop po določbi 648. člena OZ, saj bi lahko naročnik od pogodbe z enakimi posledicami odstopil že po zakonu.

13. Navedeni razlogi pritrjujejo revizijskim očitkom, da je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da je treba v obravnavanem primeru za ugotavljanje posledic odpovedi pogodbe uporabiti 648. člen OZ. V skladu s prvim odstavkom 380. člena ZPP je Vrhovno sodišče reviziji ugodilo in izpodbijani del sodbe sodišča druge stopnje v zvezi s sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo.

14. Uspeh tožeče stranke z revizijo pomeni, da je v pravdi v celoti uspela. Zato je upravičena do povrnitve vseh potrebnih pravdnih stroškov (prvi odstavek 154. člena ZPP). To je narekovalo tudi spremembo odločitve sodišča druge stopnje o stroških postopka. Stroški pritožbenega postopka tožeče stranke so odmerjeni v skladu z Odvetniško tarifo (Ur. l. RS, št. 2/2015, v nadaljevanju OT) in glede na vrednost točke, veljavne v času odločanja o pritožbi (0,459 EUR) znašajo 349,99 EUR (625 točk za odgovor na pritožbo po tar. št. 21 OT in 22 % DDV).

15. Toženka je upravičena tudi do povrnitve revizijskih stroškov, ki glede na vrednost točke, veljavne v času odločanja o reviziji (0,60 EUR) znašajo 549,00 EUR (750 točk za revizijo po tar. št. 21 OT in 22 % DDV). Toženka ni zahtevala vračila sodne takse in plačila morebitnih zakonskih zamudnih obresti.