Jedro

Ker je njegova preostala delovna zmožnost zmanjšana za več kot 50 %, tožnik izpolnjuje pogoje za II. kategorijo invalidnosti. Vendar pa za priznanje pravice do invalidske pokojnine manjka drugi pogoj, in sicer nezmožnost za drugo ustrezno delo brez poklicne rehabilitacije. Tožnik bi bil do invalidske pokojnine upravičen samo v primeru, če bi bilo ugotovljeno, da za drugo ustrezno delo brez poklicne rehabilitacije ni zmožen, ta pa mu ne bi bila zagotovljena, ker je star nad 50 let. Vendar pa potreba po poklicni rehabilitaciji ni bila ugotovljena.

Izrek

Revizija zoper odločitev o stroških postopka se zavrže. Sicer se revizija zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbi tožene stranke št. 0907023 z dne 8. 9. 2011 in 28. 12. 2011, tožnika razvrstilo v II. kategorijo invalidnosti v deležu 50 % zaradi poškodbe pri delu in 50 % zaradi bolezni od 17. 8. 2010 dalje in mu od 1. 9. 2010 priznalo pravico do invalidske pokojnine. Toženi stranki je naložilo, da v tridesetih dneh izda odločbo o odmeri in izplačilu pokojnine. Sledilo je izvedeniškemu mnenju in ugotovilo, da je tožnikova zmožnost za delo zmanjšana za več kot 50 %. Invalidsko pokojnino je priznalo zaradi tožnikove starosti nad 50 let in ker mu rehabilitacija ni bila zagotovljena.

2. Sodišče druge stopnje je spremenilo sodbo sodišča prve stopnje in zavrnilo zahtevek za odpravo navedenih odločb in za priznanje pravice do invalidske pokojnine. Pojasnilo je, da je sodišče prve stopnje sicer pravilno ugotovilo invalidnost II. kategorije, ker je tožnikova delovna zmožnost zmanjšana za več kot 50 %, neutemeljeno pa mu je priznalo pravico do invalidske pokojnine, ker pogoji iz 67. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 in naslednji) niso izpolnjeni. Sodišče ne more odločati zgolj o stopnji invalidnosti, ne da bi pri tem odločalo tudi o pravici. Do pravice, ki jo uveljavlja, ni upravičen, zato je njegov zahtevek zavrnilo.

3. Zoper pravnomočno sodbo tožnik vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da sodišče druge stopnje ni pojasnilo odločitve o zavrnitvi zahtevka za priznanje invalidske pokojnine kljub ugotovljeni invalidnosti II. kategorije, zato so razlogi nejasni in v nasprotju z izrekom; podana naj bi bila kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, 26/99 in naslednji). Tožnikova delovna zmožnost je zmanjšana za več kot 50 % in zaradi iztrošenosti ni več zainteresiran za pridobitno delo. Glede na njegovo starost je sodišče prve stopnje pravilno odločilo o invalidski pokojnini, sodišče druge stopnje pa tega ni upoštevalo. Zato mu revizija očita tudi kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Iz sodbe sodišča prve stopnje jasno izhaja, da za tožnika že samo delo predstavlja napor, katerega bi komaj zmogel, torej ni zmožen za drugo ustrezno delo z ali brez poklice rehabilitacije, s čimer je po določbah ZPIZ-1 vsekakor upravičen do invalidske pokojnine. Revident izpodbija tudi odločitev o stroških postopka. Meni, da je o njih odločeno napačno, zlasti v delu, ki se nanaša na predhodni reviziji, s katerima je uspel. Poleg tega odločitev o stroških ni dovolj obrazložena. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe ali razveljavitev sodbe sodišča druge stopnje in vrnitev zadeve v novo sojenje.

4. Revizija zoper sklep o stroških ni dovoljena, sicer pa je neutemeljena.

5. Revizijsko sodišče na podlagi prvega odstavka 371. člena ZPP preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP).

6. Odločitev o stroških postopka je po svoji naravi sklep (prvi odstavek 166. člena ZPP). Revizija zoper sklep sodišča druge stopnje je dovoljena le, če se s sklepom postopek pravnomočno konča (prvi odstavek 384. člena ZPP). Ker sklep o stroških ni takšen sklep, revizija v delu, s katerim tožnik izpodbija odločitev o stroških postopka, ni dovoljena. Revizijsko sodišče jo je zato na podlagi 377. člena ZPP zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP v tem obsegu zavrglo.

7. Neutemeljen je očitek bistvenih kršitev iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Izpodbijana sodba ima jasne razloge o odločilnih dejstvih, in jo je mogoče preizkusiti. Domnevno nasprotje med razlogi sodbe in izpovedjo izvedenca pa ne predstavlja bistvene kršitve, pač pa gre lahko le za zmotno uporabo materialnega prava.

8. Materialno pravo ni zmotno uporabljeno.

9. Revizija se neutemeljeno zavzema za to, da bi moralo sodišče pri odločitvi uporabiti drugi odstavek 67. člen ZPIZ-1. Sodišče druge stopnje je pojasnilo, zakaj te določbe ni mogoče uporabiti. S presojo revizijsko sodišče soglaša. 10. Po drugi alineji 67. člena ZPIZ-1 je pravica do invalidske pokojnine zagotovljena zavarovancu, pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije, in ni zmožen za drugo ustrezno delo brez poklicne rehabilitacije, le-ta pa mu ni zagotovljena, ker je star nad 50 let. Presoja sodišča druge stopnje, da tožnik tega pogoja ne izpolnjuje, je pravilna. Iz izvedenih dokazov, zlasti izvedeniškega mnenja izhaja, da zaradi tega, ker je njegova preostala delovna zmožnost zmanjšana za več kot 50 %, tožnik izpolnjuje pogoje za II. kategorijo invalidnosti. Vendar pa za priznanje pravice do invalidske pokojnine manjka drugi pogoj, in sicer nezmožnost za drugo ustrezno delo brez poklicne rehabilitacije. Sodišče druge stopnje ima prav, da bi bil tožnik do invalidske pokojnine upravičen samo v primeru, če bi bilo ugotovljeno, da za drugo ustrezno delo brez poklicne rehabilitacije ni zmožen, ta pa mu ne bi bila zagotovljena, ker je star nad 50 let. Vendar pa potreba po poklicni rehabilitaciji ni bila ugotovljena. Zato je bil tožbeni zahtevek za pridobitev pravice do invalidske pokojnine utemeljeno zavrnjen.

11. Sodišče druge stopnje je tudi ustrezno pojasnilo, da po sodišču prve stopnje ugotovljena invalidnost II. kategorije na pravilnost odločitve tožene stranke ne vpliva, saj tožnik enako, kot na podlagi v predsodnem postopku ugotovljene invalidnosti III. kategorije, tudi na podlagi invalidnosti II. kategorije ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do invalidske pokojnine po 67. členu ZPIZ-1. 12. Ker niso podani z revizijo uveljavljani razlogi, jo je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo.