Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V obravnavani zadevi je sporen izrek inšpekcijskega ukrepa odstranitve nelegalne gradnje. V tem sporu pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
V revizijskem postopku zaradi izrečenega inšpekcijskega ukrepa odstranitve nelegalne gradnje mora inšpekcijski zavezanec zelo hude posledice izkazati s posebej kvalificiranimi okoliščinami. Za izkazanost teh mora revident izpolniti tako trditveno kot tudi dokazno breme. O dovoljenosti revizije odloča Vrhovno sodišče samo na podlagi revizijskih navedb in reviziji priloženih dokazov ob upoštevanju vsebine izpodbijane sodbe in izpodbijanih aktov, ki so del reviziji priloženega sodnega spisa.
I. Revizija se zavrže. II. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže. III. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.
1. Tožeča stranka (v nadaljevanju revident) je vložila revizijo zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje. Dovoljenost revizije utemeljuje s sklicevanjem na 1. in 3. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Hkrati z revizijo vlaga zahtevo za izdajo začasne odredbe po drugem odstavku 84. člena ZUS-1. Priglaša stroške revizijskega postopka.
K I. točki izreka:
2. Revizija ni dovoljena.
3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo Republike Slovenije, Ministrstva za infrastrukturo in prostor, Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor, Območne enotes Koper - Nova Gorica, št. 06122-696/2012/14 z dne 23. 9. 2013. Prvostopenjski inšpekcijski organ je z izpodbijano odločbo, izdano na podlagi 152. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1), revidentu naložil, da mora takoj ustaviti gradnjo dvoetažnega objekta (6,30 x 4,30 m), vključno z betonskim jaškom (45 x 45 cm), betonsko temeljno ploščo in zunanjo ureditvijo (podporni zid višine 2 m dolžine 4,80 m in podporni zid višine 2,24 m dolžine 6,6 m), vse na tam navedenem zemljišču (1. točka izreka), in v roku enega meseca od vročitve odločbe na svoje stroške odstraniti v 1. točki izreka opisane objekte ter vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje (2. točka izreka); revidenta opozoril, da se bo v primeru neizpolnitve naložene obveznosti začel postopek izvršbe po drugih osebah ali s prisilitvijo (3. točka izreka); izrekel prepovedi iz prvega odstavka 158. člena ZGO-1 in odločil, da pritožba ne zadrži izvršitve te odločbe ter da stroški postopka niso nastali (4., 5. in 6. točka izreka). V postopku je ugotovljeno, da je revident namesto gradnje betonskih korit, dovoljenih z gradbenima dovoljenjema za gradnjo nezahtevnih objektov, zgradil drugačen oziroma drug objekt, to je dvoetažni objekt z zunanjo ureditvijo. Za takšno gradnjo objektov, ki jih ni mogoče uvrstiti med enostavne objekte, revident gradbenega dovoljenja ni pridobil. Revidentovo pritožbo zoper odločbo prvostopenjskega organa je tožena stranka zavrnila z odločbo, št. 0612-369/2013-3-00641136 z dne 13. 11. 2013. 4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/2008 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/2008 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/2008 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/2008 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/2008 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.
5. Revident uveljavlja dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Po tej določbi je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 EUR. Po citirani določbi ZUS-1 je revizija dovoljena le, če gre za spor, v katerem je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, vrednost izpodbijanega dela pa presega 20.000 EUR. V obravnavani zadevi ne gre za tak spor. Sporen je izrek inšpekcijskega ukrepa odstranitve nelegalne gradnje. V tem sporu pa pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
6. Revident uveljavlja dovoljenost revizije tudi po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko.
7. Revident je navedel, da sporne objekte nujno rabi za kmetovanje. V kmečki lopi hrani orodje in pripomočke za delo v vinogradu, oljčnem nasadu in na polju. Ker živi skoraj 150 km od lokacije spornih objektov, manjšega traktorja in orodja ter opreme ne more tedensko voziti od doma do spornih objektov, saj za to nima ustreznega prevoznega sredstva. Zaradi izpodbijane odločbe mu bo onemogočeno nadaljnje oskrbovanje nasadov in obdelava vinograda in polja. Na območju kjer živi, zaradi nadmorske višine (600 m) ne more zagotoviti pridelovanja lastne hrane. Pridelava lastne ekološko pridelane hrane je pomembna zanj in predvsem za njegovo bolno hčerko. Njeno zdravstveno stanje (je brez žolča, uničeno ima eksokrino funkcijo trebušne slinovke, pokvarjeno prebavno funkcijo in le 35% funkcijo pljuč) zahteva posebno dietno in ekološko pridelano prehrano, ki jo z obdelovanjem zemljišč okoli spornega objekta zagotavlja sam.
8. Po presoji Vrhovnega sodišča revident s temi navedbami zelo hudih posledic izpodbijanega akta ni izkazal. 9. V revizijskem postopku zaradi izrečenega inšpekcijskega ukrepa odstranitve nelegalne gradnje mora inšpekcijski zavezanec zelo hude posledice izkazati s posebej kvalificiranimi okoliščinami. Takšna je ustaljena upravnosodna praksa Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 494/2008, X Ips 22/2009, X Ips 75/2010, X Ips 84/2010, X Ips 387/2010, X Ips 508/2011, X Ips 145/2011, X Ips 163/2012, X Ips 317/2012, X Ips 405/2012, X Ips 136/2013 in druge). O dovoljenosti revizije odloča Vrhovno sodišče samo na podlagi revizijskih navedb in reviziji priloženih dokazov ob upoštevanju vsebine izpodbijane sodbe in izpodbijanih aktov, ki so del reviziji priloženega sodnega spisa. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu, ki je na strani revidenta, mora zato ta v reviziji konkretizirati in izkazati, kakšne posledice bi mu nastale in zakaj bi bile te posledice zanj zelo hude (enako odločbe Vrhovnega sodišča X Ips 68/2014, X Ips 90/2014, X Ips 22/2013, X Ips 258/2014, X Ips 22/2014 in druge). Revident opisanega trditvenega in dokaznega bremena ni izpolnil. 10. Ker revident ni izkazal izpolnjevanja uveljavljanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:
11. Revident je predlagal tudi izdajo začasne odredbe na podlagi drugega odstavka 84. člena ZUS-1. Na podlagi navedene določbe lahko Vrhovno sodišče na zahtevo revidenta izda začasno odredbo do odločitve o reviziji zaradi razlogov iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1. Ker je Vrhovno sodišče s tem sklepom revizijo zavrglo, začasno odredbo na podlagi citirane določbe pa lahko izda samo do odločitve o reviziji, je zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrglo, saj za meritorno odločanje o njej niso več izpolnjeni predpisani pogoji.
K III. točki izreka:
12. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).