Jedro

Pravica do izvedbe predlaganih dokazov ni absolutna. Sodišče lahko zavrne dokazni predlog, če ima za to sprejemljiv in ustavno dopusten razlog.

Tožnika nista dokazala, da bi prva toženka sprejela zavezo, na podlagi katere bi bili toženki dolžni izdati zahtevana izbrisna dovoljenja tožnikoma.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožnika in druga toženka sami krijejo vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, da sta toženki dolžni tožnikoma izstaviti ustrezne listine za izbris več hipotek, ki so vknjižene pri nepremičninah z ID znaki: del stavbe 0000-0000-417, del stavbe 0000-0000-506, del stavbe 0000-0000-827, del stavbe 0000-0000-1294, del stavbe 0000-0000-2314, del stavbe 0000-0000-2724 in del stavbe 0000-0000-2725. Glede stroškov postopka je odločilo, da sta tožnika dolžna toženkama povrniti vse pravdne stroške.

2. Zoper sodbo se pravočasno pritožujeta tožnika iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagata, da se izpodbijana sodba spremeni tako, da se tožbenemu zahtevku v celoti ugodi. Podrejeno predlagata, da se izpodbijana sodba razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navajata, da iz zatrjevane zaveze prve toženke izhaja, da se je ta zavezala vsakemu kupcu nepremičnine C., po izpolnitvi pogoja plačila kupnine, izdati izbrisno pobotnico. Začetek postopka izbrisa hipotek ne pomeni, da bodo hipoteke izbrisane. Zemljiškoknjižni postopek za izbris hipotek še vedno poteka. Prva toženka lahko predlog umakne. Prva toženka tudi ni pojasnila, na kakšni podlagi je izdala izbrisno pobotnico. Izbrisne pobotnice tudi ni predložila. Lahko se zgodi, da izbrisna pobotnica sploh ni bila dana za nepremičnine, ki jih navaja sodišče prve stopnje oziroma, da ne izpolnjuje pogojev za ugoditev predlogu za izbris. Tožnika imata tako pravni interes in materialnopravno upravičenje, da zahtevata izbris hipotek. Drugi tožnik ima pričakovano pravico, ki izvira iz predpogodbe, sklenjene s prvim tožnikom. Noben predpis tudi ne določa, da zemljiškoknjižnih listin ne more zahtevati stranka, ki ni vpisana v zemljiški knjigi kot imetnica določene pravice. Zmoten je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da tožnika nista dokazala obstoja zavezovalnega pravnega posla, ki bi toženki zavezoval k izdaji izbrisnih pobotnic. Tožnika sta izjavo prve toženke videla, jo akceptirala in se nanjo zanašala. Če zatrjevane zaveze ne bi bilo, se noben kupec ne bi odločil za nakup nepremičnine. Sodišče za ugotavljanje tega dejstva ni izvedlo predlaganih dokazov. Sodišče ni zaslišalo zakonitega zastopnika prvega tožnika in drugega tožnika, ki bi lahko potrdila trditve, da jima je bila predočena pisna izjava prve toženke. S tem, ko sodišče tožnikoma ni dalo možnosti, da bi kot stranki podali svoje izjave v tem postopku in bili zaslišani pred sodiščem, je kratilo njuno pravico do izjave. Tudi priči H. T., direktorica kreditojemalca in investitorja gradnje, in eden izmed izvajalcev gradnje M. D., bi lahko potrdila obstoj izjave prve toženke. Enako velja za odvetnika S. S., ki je tožnika in druge izvajalce gradnje zastopal v predhodnem postopku izdaje izbrisnih pobotnic. Ta bi lahko pojasnil, da sta direktor in poslovodja prve toženke M. J. in takratna vodja poslovne enote celjsko-savinjske regije prve toženke izvajalcem gradnje izrecno zagotavljala, da bodo dobili izbrisne pobotnice za svoje nepremičnine v primeru, da bodo predložili ustrezno dokumentacijo in dokončali gradnjo. Sodišče prve stopnje ni pojasnilo, zakaj ni izvedlo predlaganih dokazov. S takim ravnanjem je kršilo pravico tožnikov do izjave. Sodišče prve stopnje tudi ni izvedlo predlaganega postopka predložitve listine z izjavo v skladu z določili 227. in 228. člena ZPP1. O zavrnitvi tega dokaznega predloga sodba nima razlogov in je iz tega razloga ni mogoče preizkusiti. Nobena od toženk dejstva, da naj bi prva toženka podala pisno izjavo in sprejela zavezo za izdajo izbrisnih pobotnic, ni zanikala. Sodišče prve stopnje spregleda nekatera dejstva, ki kažejo na obstoj zaveze toženk. Tožnika sta trdila, da je izdaja izbrisnih pobotnic, na katere se sklicuje tudi sodišče prve stopnje, rezultat zaveze prve toženke, katere obstoj uveljavljata tožnika. Toženki o tem sodišču nista dali nobenih pojasnil. Tožnika sta predložila primer običajne zaveze bank v primerih, ko se nepremičnina prodaja v skladu z določili ZVKSES2. Če zatrjevane izjave prve toženke ne bi bilo, prodaja nepremičnin ne bi bila rezalizirana. Poleg tega sta tožnika s predložitvijo zemljiškoknjižnih izpiskov dokazovala, da so kupci po plačilu kupnine dobili izbrisne pobotnice, kar kaže na obstoj zatrjevane zaveze toženk. Sodišče prve stopnje se do teh trditev in predloženih dokazov ni opredelilo. Izpodbijana sodba je obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

3. Druga toženka je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev. Tožnika sta vložila repliko na odgovor na pritožbo. V repliki nedopustno širita svoje pritožbene navedbe. V pritožbi sta le pavšalno zatrjevala, da sodišče prve stopnje v postopku ni izvedlo dokazov, ki sta jih predlagala, nista pa konkretizirano izpodbijala odločitve sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo dokazni predlog po pridobitvi zgodovinskega izpiska za nepremičnino del stavbe z ID znakom 0000-0000-32.3 V repliki to kršitev izrecno grajata, kar je prepozno. Prav tako repliki prilagata tri nove dokaze. Zakaj se pritožnika šele v repliki na odgovor na pritožbo sklicujeta in ji predložita otvoritveno poročilo stečajnega upravitelja B. K. z dne 17. 4. 2011, pritožnika ne pojasnita. Za repliki predložena delno izbrisno dovoljenje in odgovor na tožbo prve toženke v zadevi II P 1848/2018, pa pritožnika pojasnita, da sta ju pridobila šele po izteku pritožbenega roka. Vendar tudi predložitev dokazov, ki ju brez svoje krivde pritožnika nista mogla predložiti pritožbi, v repliki ni dopustna. ZPP namreč dopušča predložitev novih dokazov najkasneje v pritožbi (prvi odstavek 337. člena ZPP). Prav tako ta pravica ne izhaja iz namena replike, ki je v pravici do izjave na odgovor na pritožbo. Temu ob rob je dodati, da iz predloženega delnega izbrisnega dovoljenja tudi ne izhaja, pod katerimi pogoji ga je prva toženka izdala.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnika s predmetno tožbo zahtevata izpolnitev zatrjevane zaveze prve toženke, v katere položaj je glede prenesenih hipotek vstopila druga toženka, izdati izbrisno dovoljenje za izbris hipotek kupcem posameznih delov stavb C. Glede na zatrjevano vsebino zaveze je materialnopravno upravičen zahtevati izdajo izbrisnega dovoljenja le kupec posameznega dela stavb C. Drugi tožnik, ki ima s prvim tožnikom sklenjeno predpogodbo za nakup posameznih delov stavb C., ki šele zavezuje stranki, da dasta izjavi volje, potrebni za sklenitev prodajne pogodbe, tako ni aktivno stvarno legitimiran v tej pravdi. Na ta zaključek ne vpliva vsebina predpogodbe, ki kot rok za sklenitev glavne pogodbe določa šest mesecev potem, ko bodo nepremičnine proste vseh bremen tretjih (5. člen Predpogodbe, priloga A13).

6. Glede na vsebino predpogodbe pa je neutemeljeno tudi pritožbeno razlogovanje, da je drugi tožnik imetnik lastninske pravice v pričakovanju. Ta je namreč na veljavnem pravu temelječ zahtevek za pridobitev lastninske pravice, ki mora biti na pravu ali ustaljeni sodni praksi temelječe pričakovanje pridobitve lastninske pravice in ne samo upanje na njeno pridobitev. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je zaradi pomanjkanja aktivne stvarne legitimacije zavrnilo zahtevek drugega tožnika, je tako pravilna.

7. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za izdajo izbrisnih dovoljenj za hipoteki z ID pravice/zaznambe 001 in z ID pravice/zaznambe 002 zoper prvo toženko, ker je ugotovilo, da je prva toženka izbrisni pobotnici že izdala 14. 3. 2017. To ugotovitev je sprejelo: 1. na podlagi izpisov iz zemljiške knjige, iz katerih izhaja, da na podlagi izbrisnih pobotnic oziroma dovoljenja z dne 14. 3. 2017 tečeta zemljiškoknjižna postopka za izbris teh dveh hipotek tudi na nepremičninah prvega tožnika, pri katerih sta vknjiženi, ki pa še nista bili izbrisani, ker zadevi še nista bili dodeljeni v reševanje, saj je pred njima vrsta drugih Dn zadev ter 2. upoštevaje, da tožnika nista prerekala navedb prve toženke glede že izdanih izbrisnih dovoljenj, neobstoju pravnega interesa in načinu reševanja zemljiškoknjižnih predlogov in se ta dejstva štejejo za priznana (214. člen ZPP).

8. Stranka ima breme, da obrazloženo zanika dejstva, ki jih zatrjuje nasprotna stranka. Dejstva, ki jih stranka ne zanika, ali jih zanika brez navajanja razlogov, se štejejo za priznana, razen če namen zanikanja teh dejstev izhaja iz siceršnjih navedb strank. Stranka lahko učinek domneve priznanja prepreči z izjavo, da ne pozna dejstev, vendar le, če gre za dejstva, ki se ne nanašajo na ravnanje te stranke ali na njeno zaznavanje (drugi odstavek 214. člena ZPP).

9. Prva toženka je v vlogah z dne 30. 3. in 23. 5. 2018 navedla, da je že dne 14. 3. 2017 izdala izbrisno dovoljenje za izbris hipotek, pri katerih je vknjižena kot imetnica, ter da poteka zemljiškoknjižni postopek za njun izbris tudi pri tožnikovih nepremičninah, in bosta ti, na podlagi teh dveh predlogov, tudi izbrisani.

10. Na tako podane trditve sta tožnika res odgovorila, da prva toženka izbrisnih dovoljenj za svoje hipoteke ni predložila, vendar teh navedb ni razumeti v luči, kot jih prikazujeta v pritožbi, torej negotovosti njunega položaja4. 11. Tožnika torej nista zanikala, da je bilo izdano izbrisno dovoljenje tudi za izbris hipotek z ID št. 001 in 002 na nepremičninah v lasti prvega tožnika oziroma, da izdano dovoljenje izpolnjuje formalne pogoje za ugoditev predlogu za izbris. Namen zanikanja teh dejstev ne izhaja niti iz ostalih njunih navedb. Prav tako nista podala niti izjave nevednosti.5 V V. točki pritožbe tudi izrecno navedeta in pritrdita zaključku sodišča prve stopnje, da je bilo med pravdnima strankama nesporno, da je prva toženka za del nepremičnin, ki so predmet tožbenega zahtevka, že izdala izbrisne pobotnice. Ugibanja pritožnikov, da izbrisno dovoljenje ni bilo dano tudi za nepremičnine, katerih lastnik je prvi tožnik, oziroma, da to ne izpolnjuje formalnih pogojev za ugoditev predlogu za izbris, tako predstavljajo nedopustne pritožbene novote (prvi odstavek 337. člena ZPP). Zemljiškoknjižni postopek za izbris teh hipotek tudi ne teče na predlog prve toženke, zato ta predloga ne more umakniti (priloga B16 in B17). Temu je dodati, da lahko tožnika v okviru zemljiškoknjižnega postopka učinkovito zavarujeta svoj položaj, priglasita svojo udeležbo in v primeru umika predloga predlagata nadaljevanje zemljiškoknjižnega postopka (drugi odstavek 132. člena ZZK-1 in drugi odstavek 120. člena ZZK-1 v zvezi s prvim odstavkom 24. člena ZNP6).

12. Pritožbene navedbe, da sta tožnika materialnopravno upravičena zahtevati izdajo izbrisnih dovoljenj tudi za ti hipoteki, pa so, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, neutemeljene.

13. Trditvena podlaga, na kateri sta tožnika utemeljevala tožbeni zahtevek tako zoper prvo kot drugo toženko, je bila enaka: zaveza prve toženke kupcem posameznih delov stavb C. izdati izbrisna dovoljenja. Glede obstoja in vsebine te zaveze je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so trditve tožnikov, da je prva toženka7 sprejela in izdala zavezo, da bo kupcem enot v C. izdala izbrisne pobotnice za nepremičnine, in da je tudi s plačilom kupnine s kompenzacijo med prodajalcem V., d.o.o. in kupcem izpolnjen pogoj za izdajo izbrisne pobotnice, ostale nedokazane.

14. Ne drži pritožbeni očitek, da toženki trditev, da je prva toženka podala pisno izjavo in sprejela zavezo, da bo izdala izbrisne pobotnice za izbris hipotek, ki bremenijo nepremičnine prvega tožnika, nista zanikali.

15. Druga toženka je v odgovoru na tožbo prerekala trditve tožnikov, da se je v primeru nakupa nepremičnin s strani prvega tožnika prva toženka zavezala razbremeniti te nepremičnine. V tej vlogi in v nadaljnjih navedbah na narokih, pa je vztrajala pri trditvah, da tožnika nista plačala celotne kupnine po prodajnih pogodbah ter da morebitna kompenzacija kupnine z opravljenimi storitvami ne more šteti kot plačilo kupnine, na podlagi katere bi bil prvi tožnik upravičen do izdaje izbrisnih pobotnic.

16. Tudi prva toženka je navedbe tožnikov prerekala. V okviru trditev, na podlagi katerih sta sprva gradila svoj tožbeni zahtevek, in sicer, da je bila zaveza za izdajo izbrisnih dovoljenj sestavni del splošnih pogojev SV 137/08, je prva toženka zanikala, da bi v splošnih pogojih prodaje podala oz. izjavila voljo, da bo izdala izbrisne pobotnice, še zlasti ne pod pogoji, kot sta jih dogovorila prvi tožnik in družba V., d.o.o.8 Ko sta tožnika začela zatrjevati, da ni pomembno, ali je izjava prve toženke sestavni del Splošnih pogojev ampak je bistveno, da takšna izjava obstoji in sta se glede njene vsebine sklicevala na izjavo o izdaji izbrisnih pobotnic Banke AG, pa je prva toženka navedla, da je za izdajo izbrisnega dovoljenja bistveno, da se s kupnino poplačuje terjatev, ki je zavarovana s hipoteko ter, da ni nikoli soglašala s kompenzacijskim načinom poplačila kupnine. Prav tako je navedla tudi, da glede na predložene dokaze, tožnika nista poravnala celotne kupnine niti s kompenzacijo.9

17. Dejstva glede obstoja zaveze ter njene vsebine so bila med pravdnima strankama sporna in tako predmet dokazovanja. Višje sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da tožnika nista dokazala, da bi prva toženka sprejela zavezo, na podlagi katere bi bili toženki dolžni izdati zahtevana izbrisna dovoljenja tožnikoma.

18. Bistvo pritožbenih navedb zoper sprejeti zaključek sodišča prve stopnje je očitek kršitve pravice do izjave tožnikov iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, in sicer pravice do izvedbe predlaganih dokazov in obveznosti sodišča, da se do navedb, ki so za odločitev bistvenega pomena, v obrazložitvi sodbe tudi opredeli.

19. Pravica do izvedbe predlaganih dokazov ni absolutna. Sodišče lahko zavrne dokazni predlog, če ima za to sprejemljiv in ustavno dopusten razlog. Sodišče lahko zavrne dokazni predlog tudi iz razloga, ker je ta, bodisi zaradi podane trditvene podlage stranke, ki je predlagala dokaz, bodisi zaradi že dokazanega dejstva, nepotreben, pri čemer ne sme napraviti t. i. vnaprejšnje dokazne ocene.

20. Obrazložitev sodišča prve stopnje, zakaj je zavrnilo preostale dokazne predloge pravdnih strank, je skopa, zavrnilo jih je kot nepotrebne, vendar brana skupaj s preostalim delom obrazložitve in upoštevaje podane trditve tožnikov, omogoča pritožbeni preizkus.

21. Tožnika v postopku pred sodiščem prve stopnje nista trdila le, da jima je bila zaveza prve toženke predočena in dana na vpogled skupaj s Splošnimi pogoji prodaje SV 137/08, ampak vse do pripravljalne vloge z dne 20. 6. 2018, da je bila ta njihov sestavni del.10 V skladu s tako podano trditveno podlago sta kot dokaz ponudila splošne pogoje SV 137/08, skupaj z izjavo in zavezo banke N., d.d., in sodišču predlagala, da naloži njihovo predložitev toženkama skladno z 227. členom ZPP oziroma, naj jih sodišče pridobi samo pri notarju A. R.11 Na naroku dne 7. 6. 2018 sta ponovila, da predlagata pridobitev listine Splošni pogoji SV 137/08, ki vsebujejo izjavo N., d.d., pri notarju A. R. oziroma izdajo edicijskega sklepa, s katerim naj se predložitev te listine naloži toženkama.12

22. Sodišče prve stopnje je zahtevano listino, Splošne pogoje SV 137/08 skupaj s prilogami, pridobilo od notarja. S tem je bil predlog za pridobitev te listine izčrpan. Res pa je, da se je predlagan dokaz izjalovil, saj Splošni pogoji niso vsebovali tudi zatrjevane izjave prve toženke. Temu sta tožnika prilagodila svojo trditveno podlago, ne pa tudi dokazno ponudbo. Predloga, naj sodišče toženkama naloži predložitev zatrjevane izjave prve toženke, nista podala. Neutemeljen je tako pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje toženkama ter družbi V., d.o.o. ni naložilo predložitve te listine, saj takega predloga pritožnika nista podala.

23. Glede vsebine izjave, ki naj bi jo podala prva toženka, sta tožnika sprva splošno navajala, da se je prva toženka zavezala vsakemu kupcu posebnega dela stavbe C. izdati izbrisne pobotnice sočasno s plačilom celotne kupnine. Tekom postopka pa sta vsebino zatrjevane izjave konkretizirala s sklicevanjem na izjavo Banke AG. Izjava N., d.d, ki naj bi bila dana na vpogled tožnikoma, je glede na njune trditve imela identično vsebino kot predložena izjava Banke AG.13 In kot dokaz o obstoju izjave prve toženke z identično vsebino, kot je izjava Banke AG, sta tožnika predlagala zaslišanje strank, H. T. in M. D.14

24. V predloženi izjavi (priloga A18) se je Banka AG, zavezala, da bo za vsak prodani del stavbe v novozgrajeni stavbi, katere graditev je predmet financiranja po Pogodbi o dolgoročnem kreditu, v osmih dneh po prejetju celotne kupnine za vsak posamezni prodani del stavbe, na račun banke kot delno poplačilo dolga, ki ga ima kreditojemalec, izdala izbrisno pobotnico. Kot je to ugotovilo že sodišče prve stopnje, je glede na vsebino predložene izjave pogoj za izdajo izbrisnega dovoljenja plačilo kupnine na račun kreditodajalca kot delno poplačilo dolga, ki ga ima kreditojemalec. Plačilo kupnine s kompenzacijo med kreditojemalcem in kupcem tako, samo za sebe, ni podlaga za izdajo izbrisnega dovoljenja. To pa pomeni, da je bila izvedba dokazov z zaslišanjem predlaganih prič in pravdnih strank nepotrebna, saj tudi v kolikor bi izpovedali, da je prva toženka podala identično izjavo kot je predložena, to ne bi vodilo k ugoditvi zahtevku tožnikov, saj iz neizpodbijanih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bila kupnina za nepremičnine prvega tožnika plačana s kompenzacijo med prvim tožnikom kot kupcem in kreditojemalcem V., d.o.o. 25. Glede predhodnih dogovarjanj med podizvajalci in prvo toženko, pri katerih je podizvajalce zastopal odvetnik S. S. in v dokaz katerih je bilo predlagano njegovo zaslišanje, pa že iz trditvene podlage izhaja, da v okviru teh dogovarjanj ni bil sklenjen zavezovalni pravni posel, ki bi toženke zavezoval k izdaji izbrisnega dovoljenja. Tako je bilo njegovo zaslišanje predlagano, da bi potrdil, da so v okviru stečajnega postopka nad V., d.o.o., potekala številna pogajanja tožnikov s toženkama, katerih namen je bil v tem, da bi prva toženka izdala izbrisna dovoljenja tožnikoma.15 Glede dogovarjanj med V., d.o.o., in podizvajalci, v katera se je v letu 2010 vključila prva toženka in katerih vsebino naj bi potrdil odvetnik S. S., pa iz navedb tožnikov izhaja, da je šlo za obljubo člana uprave N., d.d., M. J., ob sodelovanju S. A., vodje poslovne enote celjsko-savinjske regije prve toženke, da bodo izbrisna dovoljenja prejeli vsi podizvajalci. Te navedbe o obljubi potrjuje tudi predložena izjava, ki jo je sestavil odvetnik S. S. in v dokaz vsebine katere je bilo prav tako predlagano njegovo zaslišanje. Tudi zaslišanje odvetnika S. S. za odločitev v predmetni zadevi tako ni bilo potrebno.

26. Zatrjevana kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zaradi neizvedbe v pritožbi konkretizirano navedenih dokazov, ki sta jih predlagala tožnika v postopku pred sodiščem prve stopnje, ni podana. Zaradi neizvedbe teh dokazov dejansko stanje tudi ni nepopolno oziroma zmotno ugotovljeno.

27. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek sodišču prve stopnje, da je spregledalo, da je bilo za del hipotek, ki so predmet tega postopka, že izdano izbrisno dovoljenje. Obrazložilo je, da tožnika nista dokazala, pod kakšnimi pogoji jih je prva toženka izdala. Res sta tožnika trdila, da je izdaja predmetnega izbrisnega dovoljenja rezultat zatrjevane zaveze prve toženke, vendar je bil obstoj zaveze oziroma pogojev, pod katerimi se je prva toženka zavezala izdati izbrisne pobotnice, med pravdnimi strankami sporen. Obstoja izjave prve toženke, ki bi toženki zavezovala k izdaji izbrisnih dovoljenj tudi v primeru plačila kupnine s kompenzacijo, tožnika nista dokazala, zgolj dejstvo, da je bilo za določene hipoteke že izdano izbrisno dovoljenje, pa ne omogoča zaključka, da sta toženki dolžni izdati izbrisno dovoljenje tudi tožnikoma.

28. Tudi predložena izjava Banke AG16 ter predloženi izpiski iz zemljiške knjige sami za sebe, pa tudi v povezavi z drugimi dokazi, ne dokazujejo utemeljenosti tožbenega zahtevka. Kot je bilo obrazloženo že zgoraj in je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, je pogoj za izdajo izbrisnega dovoljenja v skladu z izjavo Banke AG, plačilo kupnine na račun banke kot delno poplačilo dolga, ki ga ima kreditojemalec. Iz predloženih zemljiškoknjižnih izpiskov za nepremičnini z ID znakoma del stavbe 0000-0000-10 in del stavbe 0000-0000-32 pa izhaja le, da nepremičnini nista obremenjeni s hipotekami prve oziroma druge toženke, ne pa tudi, pod kakšnimi pogoji so bile izbrisane.17 Zgolj posplošeno zatrjevanje, da nihče ne bi kupil nepremičnin v C., v kolikor ne bi obstajala zatrjevana zaveza prve toženke, pa ne zadostuje za ugoditev zahtevku.

29. Izpodbijana sodba tudi ni obremenjena z zatrjevanima absolutnima bistvenima kršitvama iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. V obrazložitvi so navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, ti razlogi so jasni in med seboj niso v nasprotju. Glede katerih odločilnih dejstev je nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin in med samimi temi listinami, v pritožbi pritožnika ne konkretizirata.

30. Pritožba je glede na navedeno neutemeljena in ker višje sodišče ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), jo je zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

31. Tožnika sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka, saj s pritožbo nista uspela (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Tudi druga toženka sama krije svoje z vložitvijo odgovora na pritožbo nastale stroške, saj v njem podane navedbe k odločitvi o pritožbi niso prispevale (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).

1 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/99, z nadaljnjimi spremembami. 2 Zakon o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb, Uradni list RS, št. 18/04. 3 Temu je dodati, da tudi izvedba tega dokaza ne bi privedla do drugačne odločitve v predmetnem postopku, saj iz zgodovinskega izpiska za to nepremičnino do 30. 4. 2011 izhaja le, da so nepremičnine obremenjene z več hipotekami v korist druge toženke in drugih upnikov, iz zgodovinskega izpiska od 1. 5. 2011 pa izhaja, da so bile hipoteke, razen hipoteke z ID pravice/zaznambe 003, res izbrisane z učinkom od 24. 4. 2009, vendar je kot listina, ki je podlaga za vpis, naveden sklep o izročitvi nepremičnine kupcu St 0000/2010 z dne 23. 1. 2014. Pri hipoteki z ID pravice/zaznambe 003, ki je bila izbrisana v zemljiškoknjižnem postopku Dn .../2013 z učinkom od 14. 10. 2010, pa podlaga za izbris iz izpiska ni razvidna. 4 Glej VI. točko vloge tožnikov z dne 9. 5. 2018. 5 Glede na okoliščino, da zemljiškoknjižni postopek za izbris hipotek še teče, se izbrisno dovoljenje, na podlagi katerega je bil predlagan izbris, vse do pravnomočne odločitve v zemljiškoknjižnem postopku, hrani pri notarju (tretji odstavek 142. člena ZZK-1, Zakon o zemljiški knjigi, Uradni list RS, št. 58/03, z nadaljnjimi spremembami). Vsak pa ima pravico zahtevati, da mu zemljiškoknjižno sodišče izda prepis te listine (drugi odstavek 196. člena ZZK-1). Tožnika bi si tako izbrisno dovoljenje lahko pridobila in konkretizirano ugovarjala navedbam prve toženke, da je izbrisno dovoljenje za ti hipoteki, tudi za nepremičnine, katerih lastnik je prvi tožnik, že izdala. 6 Zakon o nepravdnem postopku (Uradni list SRS, št. 30/86, z nadaljnjimi spremembami). 7 V obrazložitvi izpodbijane sodbe je v zadnjem stavku 15. točke očitna pisna pomota. Glede na predhodno obrazložitev je jasno, da je sodišče prve stopnje zmotno zapisalo druga tožena stranka namesto prva tožena stranka. 8 IV. točka pripravljalne vloge prve toženke z dne 23. 5. 2018. 9 Navedbe prve toženke na naroku 17. 9. 2018. 10 Glej npr. tožbo, VIII. točko pripravljalne vloge tožnikov z dne 9. 5. 2018, IX. točko pripravljalne vloge tožnikov z dne 30. 5. 2018. 11 Glej tožbo. 12 List. št. 44. 13 XII. točka pripravljalne vloge tožnikov z dne 20. 6. 2018, navedbe tožnika na naroku dne 17. 9. 2018, list. št. 69. 14 Navedbe tožnika na naroku dne 17. 9. 2018, list. št. 69. 15 VI. točka pripravljalne vloge tožnikov z dne 9. 5. 2018. 16 Tudi o tem predloženem dokazu se je sodišče prve stopnje izjavilo v 19. točki obrazložitve izpodbijane sodbe. 17 Za nepremičnino z ID znakom del stavbe 0000-0000-10 iz zgodovinskega izpiska iz zemljiške knjige izhaja, da je bila listina, ki je bila podlaga za vpis novega imetnika osnovnega pravnega položaja in izbris hipotek, sklep o izročitvi nepremičnine kupcu St 000/2010-506 z dne 2. 1. 2014.