Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VDSS sodba Pdp 123/2015

ECLI:SI:VDSS:2015:PDP.123.2015 Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore

izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi hujša kršitev delovnih obveznosti znaki kaznivega dejanja nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Višje delovno in socialno sodišče
29. oktober 2015
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Tožnik (prodajalec) je v določenih dneh strankam izdal šest neustreznih računov za nakup cigaret in v maloprodajni aplikaciji evidentiral manj blaga, kot so ga stranke plačale, s čimer je ustvaril blagovni manko cigaret in gotovinske viške. S takšnimi ravnanji je naklepno huje kršil svoje pogodbene obveznosti iz delovnega razmerja, njegova ravnanja pa imajo tudi znake kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin po 235. členu KZ-1. Zato je podan utemeljen odpovedni razlog po 1. in 2. alinei prvega odstavka 110. člena ZDR-1 za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Ob

osnovnem pogoju za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi (obstoj razloga, določenega z zakonom) je podan tudi nadaljnji pogoj, določen v prvem odstavku 109. člena ZDR-1, to je, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Od delavcev na delovnem mestu prodajalca, na katerem ti prihajajo neposredno v stik z denarjem, se namreč upravičeno pričakuje večja stopnja zaupanja. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, ki je zahtevala: - da se kot nezakonita razveljavi izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 4. 10. 2013 (točka I/1 izreka sodbe); - da se ugotovi, da delovno razmerje tožniku pri toženi stranki ni prenehalo, temveč še vedno traja, tožena stranka pa je dolžna tožniku vzpostaviti delovno razmerje, ga pozvati nazaj na delo na isto delovno mesto ter ga prijaviti za vpis v matično evidenco ZPIZ za celotno obdobje nezakonitega prenehanja delovnega razmerja (točka I/2 izreka sodbe); - da je tožena stranka dolžna tožniku za čas od dneva nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do ponovnega nastopa dela obračunati mesečne bruto zneske plače in mu po plačilu davkov ter prispevkov izplačati ustrezne neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega mesečnega neto zneska do plačila (točka I/3 izreka sodbe).

Odločilo je, da tožnik sam krije svoje stroške postopka (točka II izreka sodbe).

2. Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov, to je zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava, s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni, tako da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku, toženi stranki pa naloži v plačilo njegove pravdne stroške, oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba navaja, da sodišče prve stopnje ni pojasnilo, zakaj je nadzornik poslovanja pri toženi stranki A.A. dne 10. 9. 2013 od 9. do 15.30 ure gledal zgolj videoposnetke, na katerih je bil posnet tožnik. V izredni odpovedi ni navedeno, da je nadzornik ponovno pregledal posnetke o poslovanju drugih prodajalcev na bencinskem servisu. Iz navedenega razloga je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Sodišče je nepopolno ugotovilo odločilna dejstva glede pravočasnosti izpodbijane odpovedi oziroma prekoračitve subjektivnega roka, zlasti ker je bil izredni nadzor voden zgolj formalno in na podlagi predhodno pridobljenih podatkov. O tem odločilnem dejstvu izpodbijana sodba ne vsebuje razlogov, zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, posledično pa je bilo zmotno uporabljeno materialno pravo. O tožnikovih trditvah glede običajnega načina poslovanja z viški cigaret bi se sodišče lahko prepričalo, če bi pregledalo videoposnetke za sporne dneve. Tega dokaznega predloga sodišče ni izvedlo niti pojasnilo, v kakšnem času se brišejo videoposnetki ter kdo odreja njihovo hrambo. Tožnik meni, da izpodbijana sodba ne vsebuje vseh ugotovitev o tem, ali je bil tožniku omogočen zagovor v postopku izredne odpovedi, pri čemer ga tožena stranka ni seznanila z vsemi dokazi v postopku odpovedi. Po mnenju tožnika očitane kršitve ne vsebujejo vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja ponareditve listin. Zavrnitev tožnikovega očitka o diskriminatornem obravnavanju glede na druge zaposlene je sodišče skopo obrazložilo, predvsem pa se pri svojem zaključku ne bi smelo opreti na izpovedbo B.B..

3. Tožena stranka je podala odgovor na pritožbo tožnika, v katerem prereka pritožbene navedbe, predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe. Navaja, da je sodišče prve stopnje ustrezno pojasnilo, zakaj je nadzornik poslovanja pri toženi stranki dne 10. 9. 2013 pregledoval le posnetke, na katerih je bil posnet tožnik. V izpodbijani sodbi se je sodišče opredelilo tudi do pravočasnosti odpovedi tako glede subjektivnega kot objektivnega roka ter pravilno zaključilo, da je bila podana pravočasno. Tožnik ni preložil niti enega dokaza o domnevno sporni praksi poslovanja na bencinskem servisu. Iz pisne seznanitve o očitanih kršitvah in iz zapisnika o zagovoru je razvidno, da je bil tožnik ustrezno seznanjen z očitanimi kršitvami ter da mu je bil omogočen zagovor pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka nasprotuje navedbam tožnika o tem, da očitana ravnanja nimajo znakov kaznivega dejanja. Neutemeljen je očitek o diskriminatornem obravnavanju tožnika.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah zatrjevanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadalj.) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Zlasti ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo izrecno uveljavlja pritožba, saj izpodbijana sodba vsebuje jasne razloge o vseh odločilnih dejstvih, tudi o tistih, ki jih izrecno omenja pritožba (o pravočasnosti odpovedi), med njimi pa tudi ni nikakršnih nasprotij, zato je pritožbeno sodišče sodbo lahko preizkusilo.

7. Sodišče prve stopnje je dejansko stanje glede vseh odločilnih dejstev ugotovilo pravilno in popolno, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa je tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

8. Tožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi po 1. in 2. alineji prvega odstavka 110. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/2013; ZDR-1). V izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 4. 10. 2013 mu je očitala, da je v dneh 26. 8. 2013, 5. 9. 2013 in 6. 9. 2013 strankam izdal šest neustreznih računov za nakup cigaret in v maloprodajni aplikaciji evidentiral manj blaga, kot so ga stranke plačale, s čimer je ustvaril blagovni manko cigaret in gotovinske viške v skupni vrednosti več kot 70,00 EUR. Tožena stranka je tožniku očitala, da je z opisanimi ravnanji naklepno huje kršil svoje pogodbene obveznosti iz delovnega razmerja, in sicer interna navodila družbe C. d. d., D. (... – Navodilo o poslovanju bencinskega servisa), ki se uporabljajo za poslovanje na bencinskem servisu, njegova ravnanja pa imajo hkrati tudi znake kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin po 235. členu Kazenskega zakonika (KZ-1, Ur. l. RS, št. 55/2008 in nadalj.).

9. Pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je tožena stranka tožniku podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi na podlagi izvedenega postopka, kot ga opredeljujejo določbe ZDR-1. Tožnik je bil v skladu z drugim odstavkom 85. člena ZDR-1 pisno seznanjen z očitanimi kršitvami, omogočen pa mu je bil tudi zagovor. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je bila tožniku kršena pravica do zagovora, ker ga tožena stranka ni seznanila z vsemi dokazi, ki jih je zbrala. Postopek pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ni dokazni postopek. ZDR-1 ne zahteva, da bi moral delodajalec poleg opisanih očitanih kršitev v pisni seznanitvi pred odpovedjo seznaniti delavca tudi z vsemi ugotovitvami, poročili in dokazi (ne gre za nek formalni oziroma dokazni postopek s posebnimi pravili).

10. Tudi prekluzivni 30-dnevni rok iz drugega odstavka 109. člena ZDR-1 za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi dne 4. 10. 2013 ni bil prekoračen. Po drugem odstavku 109. člena ZDR-1 mora v primeru krivdnega razloga na strani delavca, ki ima vse znake kaznivega dejanja, delodajalec odpovedati pogodbo o zaposlitvi v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in storilca ves čas, ko je možen kazenski pregon. Trenutek ugotovitve razloga za izredno odpoved nastopi, ko delodajalec ugotovi, da konkretno ravnanje delavca predstavlja kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki pomeni utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. To pomeni, da je od okoliščin primera odvisna presoja, kdaj je delodajalec ugotovil razlog za odpoved. Pritožbeno sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da je tožena stranka na podlagi rezultatov izrednega nadzora dne 10. 9. 2013 in nato še na podlagi tožnikovega zagovora dne 20. 9. 2013 ugotovila okoliščine glede očitanih kršitev delovnih obveznosti in da jih je storil prav tožnik. Poleg tega je tožena stranka tožniku očitala, da je pet od šestih očitanih kršitev storil dne 5. 9. in 6. 9. 2013, torej jih je tožnik storil znotraj 30 - dnevnega subjektivnega roka za odpoved. Zato ni utemeljen pritožbeni ugovor o nepravočasnosti izredne odpovedi.

11. Sodišče prve stopnje je na podlagi listin in izpovedi prič pravilno ugotovilo, da je tožena stranka tožniku dokazala očitane kršitve pogodbenih in drugih delovnih obveznosti, ki imajo znake kaznivih dejanj, tožnik pa očitanih kršitev tudi ni zanikal, temveč se je skliceval na običajno prakso pri toženi stranki. Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da je ostalo nepojasnjeno, zakaj naj bi nadzornik poslovanja A.A. pregledoval le videoposnetke, na katerih je bil posnet tožnik. Nepravilno evidentiranje prodanih cigaret je najprej zaznal tožniku nadrejeni E.E. pri periodičnem štetju cigaret. Nadzornik poslovanja A.A. pa je po prejemu informacije o tožnikovem nepravilnem evidentiranju blaga, ki mu je bila posredovana po elektronskem sporočilu dne 9. 9. 2013, pregledal vso relevantno dokumentacijo, povezano s poslovanjem bencinskega servisa, in tudi posnetke, na katerih je bil posnet tožnik. Povedal je, da vpogled v posnetke kamer ni možen vsevprek, temveč le v primeru suma nepravilnosti pri delu konkretnega delavca. Po zagovoru 20. 9. 2013 je preverjal še tožnikove trditve o tem, da so enako ravnali tudi ostali zaposleni, in pregledal obstoječe posnetke kamer, vendar kršitev pri drugih prodajalcih na servisu ni ugotovil, kot je bilo ugotovljeno že v izredni odpovedi. Nadzornik poslovanja A.A. je torej povsem jasno in prepričljivo izpovedal o razlogih vpogleda v posnetke, na katerih je bil posnet le tožnik, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno verjelo njegovi izpovedi.

12. Tožnikovo tezo, da je šlo za običajno prakso nepravilnega evidentiranja prodanega blaga pri drugih zaposlenih na bencinskem servisu, so ovrgle priložene pisne izjave zaposlenih ter izpovedi prič E.E., F.F. in G.G.. Njihove izpovedbe so prepričljive, zato je tudi po oceni pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje sprejelo pravilno dokazno oceno na podlagi teh izpovedi v povezavi z vpogledom v listine in videoposnetke. Izpovedi prič niso bile prirejene, zgolj dejstvo, da so vse priče o odločilnih dejstvih izpovedale enako, pa seveda pomeni le, da je to dejstvo resnično in ne da so morebiti prirejene ter prilagojene potrebam postopka. Pri tem iz izpovedi nadzornika poslovanja A.A. izhaja, da so se posnetki hranili praviloma tri tedne (na bencinskem servisu, kjer je delo opravljal tožnik, približno 25 dni), po izteku tega časa pa posnetki, razen če niso bili zavarovani za potrebe sodnih postopkov, niso bili varovani in so jih prepisovali oziroma zbrisali. Zato v tem sporu ni bilo mogoče predložiti vseh posnetkov za dneve 26. 8., 5. 9. in 6. 9. 2013 in so pritožbene navedbe s tem v zvezi neutemeljene.

13. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je ugotovilo, da je dokazan odpovedni razlog po 1. in 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Tožnik, ki je delal na bencinskem servisu tožene stranke kot prodajalec, je huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja, ko na šestih izdanih računih strankam ni evidentiral vseh prodanih škatlic cigaret. Tožnikovo ravnanje (vpisovanje neresničnih oziroma lažnih podatkov v račune oziroma poslovne listine) ima vse znake kaznivega dejanja ponareditve in uničenja poslovnih listin po 235. členu KZ-1. To kaznivo dejanje stori, kdor v poslovne listine, spise ali druge poslovne listine in evidence, ki jih mora voditi po zakonu ali na podlagi drugih predpisov, izdanih na podlagi zakona in so pomembne za poslovni promet z drugimi pravnimi ali fizičnimi osebami ali so namenjena za odločitev v zvezi z gospodarsko ali finančno dejavnostjo ali kot podlaga za davčni nadzor, vpiše lažne podatke ali ne napiše kakšnega pomembnega podatka ali s svojim podpisom potrdi kako knjigo, listino ali spis z lažno vsebino ali omogoči sestavo knjige, listine ali spisa z lažno vsebino. Z nepravilnim evidentiranjem prodanih cigaret na računih pa je tožnik kršil navodila tožene stranke o blagajniškem poslovanju. Zato je dokazan tudi odpovedni razlog po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. 14. Pritožbeni očitek diskriminatornega obravnavanja tožnika ni utemeljen. Kot neutemeljeni se štejejo le odpovedni razlogi, navedeni v deveti alineji 90. člena ZDR-1 (diskriminacija oziroma neenako obravnavanje na podlagi osebnih okoliščin). Vendar tožniku pogodba o zaposlitvi ni bila odpovedana zaradi nobenega od teh razlogov, temveč zaradi kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja.

15. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ugotovilo, da je zaupanje v samostojno zakonito delo prodajalca ključno za opravljanje takšnega dela delavca in da je bilo z ugotovljenimi kršitvami takšno zaupanje v tožnika utemeljeno porušeno do te mere, da z delovnim razmerjem ni mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka. Zaupanje med delavcem in delodajalcem je nujno potrebno pri poslovanju z denarjem. Od delavcev na delovnem mestu prodajalca, na katerem ti prihajajo neposredno v stik z denarjem, se namreč upravičeno pričakuje večja stopnja zaupanja. Sodišče prve stopnje je zato pravilno presodilo, da je podan nadaljnji pogoj za zakonitost izpodbijane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, določen v prvem odstavku 109. člena ZDR-1, to je, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka.

16. Ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo obstoj vseh zakonskih pogojev za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi, ter reintegracijski in reparacijski zahtevek.

17. Pritožbeno sodišče je na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP odločilo o stroških pritožbenega postopka. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, v skladu s 154. členom ZPP sam krije svoje pritožbene stroške.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia