Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja: ali je sodišče v ponovljenem postopku kršilo pravilo pravnomočno razsojene stvari in prepoved odločanja v škodo revidenta.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja: - ali je sodišče v ponovljenem postopku kršilo pravilo pravnomočno razsojene stvari in prepoved odločanja v škodo revidenta.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za plačilo odškodnine za strah v višini 7.097,73 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 1. 2002 dalje. Ugotovilo je, da je bila tožniku odškodnina za strah v višini 2.500 EUR že pravnomočno priznana, zavrnilni presežni del pa je Vrhovno sodišče razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovljen postopek zaradi bistvene kršitve (ker ni bil izveden dokaz z zaslišanjem tožnika). V ponovljenem postopku je sodišče prve stopnje glede temelja odškodninskega zahtevka zavzelo drugačno stališče kot v prvotnem postopku, v katerem je bil ugotovljen obstoj elementov odškodninske odgovornosti in presodilo, da elementa protipravnosti ni ter posledično tudi ni utemeljen zahtevek za plačilo še zneska 7.097,73 EUR. Sodišče druge stopnje je s takšno pravno presojo soglašalo.

2. V pravočasnem predlogu za dopustitev revizije tožnik izpostavlja vprašanje, ali je sodišče z odločitvijo o tožbenem zahtevku kršilo pravilo pravnomočno razsojene stvari in prepoved odločanja v škodo tožnika, ki je edini vložil revizijo, s katero je bila zadeva v delu zahtevka (le glede višine) vrnjena sodišču prve stopnje v novo sojenje. Ne strinja pa se tudi s tem, da zavrnitve dokaznega predloga z zaslišanjem tožnika v pritožbenem postopku ne more več uveljavljati, ker te kršitve ni uveljavljal pred zaključkom glavne obravnave. Tožnik ni vedel, kakšno odločitev namerava sprejeti sodišče, zlasti ni mogel pričakovati, da bo zmotno uporabilo materialno pravo in iz tega razloga ne bo izvedlo dokaza z zaslišanjem stranke. Zato mu opustitve grajanja procesne kršitve ni mogoče šteti v škodo. Meni, da je odločitev o postavljenih vprašanjih oziroma o očitkih bistvene kršitve pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava in razvoja prava preko sodne prakse.

3. Predlog je utemeljen.

4. Sodišče po prvem odstavku 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in nadaljnji) dopusti revizijo, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna; ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

5. Vrhovno sodišče ugotavlja, da so glede očitanih bistvenih kršitev, izpostavljenih v tožnikovem predlogu in opredeljenih v izreku tega sklepa, podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP. Zato je v tako začrtanem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367. c člena istega zakona).