Jedro

Predlog se zavrže. Naloga revizijskega sodišča ni, da po uradni dolžnosti raziskuje ter pri tem izlušči in oblikuje sporno in pomembno pravno vprašanje. To bi bilo v nasprotju z njegovim nepristranskim, objektivnim in ambivalentnim položajem ter v nasprotju s samim namenom revizijskega postopka, ki za stranko ne pomeni zgolj dodatne pritožbene stopnje, temveč v zasnovi presega zasebno ambicijo le konkretnega primera. Tožnik ni podal nobene navedbe, iz katere bi se lahko izluščilo sporno vprašanje, ki bi dosegalo zahtevano stopnjo pomembnosti. Zato je njegov predlog nepopoln.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnik zahteva ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe, sklenjene med njim in njegovo ženo A. A. kot prodajalcema in prvim tožencem kot kupcem, ter prodajne pogodbe, sklenjene med prvim tožencem kot prodajalcem in drugim tožencem kot kupcem. Predmet obeh spornih pogodb so iste nepremičnine. Sodišče prve stopnje je v pravdni zadevi I P 187/2016, ki se je zoper prvega in drugega toženca vodila po tožbi A. A. in v kateri tožnik ni nastopal kot stranka postopka, obravnavalo zahtevek za ugotovitev ničnosti istih prodajnih pogodb iz istih ničnostnih razlogov. S pravnomočno sodbo je zavrnilo tožbeni zahtevek in razsodilo, da sporni prodajni pogodbi nista nični.

2. Sodišče prve stopnje je tožbo zavrglo iz razloga pravnomočno razsojene stvari in naložilo tožniku, da drugemu tožencu povrne pravdne stroške v višini 4.263,53 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

4. Zoper odločbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik predlog za dopustitev revizije iz vseh revizijskih razlogov. Graja, da mu je sodišče druge stopnje kršilo ustavno pravico do sodnega varstva in enakega varstva pravic, ker mu ni omogočilo, da v novi pravdi uveljavlja svoje zahtevke, ki jih v prvi ni mogel, in navaja, da v novi pravdi predlaga dokaze, ki v prvi niso bili obravnavani.

5. Predlog je nepopoln.

6. V četrtem odstavku 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) je določeno, da mora predlagatelj v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse. V primeru, da predlagatelj ne ravna v skladu z opisanim odstavkom, se predlog za dopustitev revizije zavrže (šesti odstavek 367.b člena ZPP).

7. Predlagatelj ni postavil konkretnega pravnega vprašanja. Natančna in konkretna opredelitev spornega pravnega vprašanja je namreč najpomembnejša sestavina predloga za dopustitev revizije. Ne zadošča, da stranka le opisuje sporno pravno razmerje in na splošno zatrjuje, zakaj se s sprejeto odločitvijo ne strinja ali prepiše dikcijo ene izmed zakonskih predpostavk iz 367. a člena ZPP.1 Pravno vprašanje, ki izpolnjuje pogoje iz 367. a člena ZPP, mora biti jasno postavljeno, tudi podana obrazložitev mora biti nanj problemsko osredotočena (ne zadošča splošna procesna ali materialnopravna graja sodišča druge stopnje). Kot je poudarilo v sklepu II DoR 501/2018 z dne 16. 5. 2019, mora biti revizijskemu sodišču omogočeno, da opravi presojo zatrjevane pomembnosti vprašanja tudi v sistemski luči pravnega reda kot celote in z vidika (ne)upoštevne, (ne)enotne ali neobstoječe sodne prakse. Predlagatelj tega bremena ni zmogel. 8. Od navedenega izhodišča je sicer mogoče odstopiti, a le pod pogojem, da je predlagateljeva misel lucidna in jasno izražena in je iz nje mogoče razbrati v njej vsebovano pomembno pravno vprašanje. Gre za tvegan pristop, ki ga je treba ubrati restriktivno. Naloga revizijskega sodišča ni, da po uradni dolžnosti raziskuje ter pri tem izlušči in oblikuje sporno in pomembno pravno vprašanje. To bi bilo v nasprotju z njegovim nepristranskim, objektivnim in ambivalentnim položajem ter v nasprotju s samim namenom revizijskega postopka, ki za stranko ne pomeni zgolj dodatne pritožbene stopnje, temveč v zasnovi presega zasebno ambicijo le konkretnega primera.2 Tožnik ni podal nobene navedbe, iz katere bi se lahko izluščilo sporno vprašanje, ki bi dosegalo zahtevano stopnjo pomembnosti. Zato je njegov predlog nepopoln. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče njegov predlog zavrglo (367. b člen ZPP).

9. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu vrhovnih sodnic, ki so navedene v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Tako tudi: Betetto, N., O nekaterih vprašanjih dopuščene revizije po ZPP-E, Odvetnik, št. 4 (92), str. 9. 2 Tak tudi: sklep II DoR 501/2018 z dne 16. 5. 2019.