Jedro

S predlagano in izdano začasno odredbo ni mogoče doseči namena zavarovanja, ki je zgolj v tem, da bi se tožnika v morebitni izvršbi lahko poplačala s prodajo toženčevih nepremičnin, ki so predmet začasne odredbe. Toženec je že pred predlagano začasno odredbo sklenil pogodbo o dosmrtnem preživljanju, s katero se je zavezal svojemu nečaku po svoji smrti izročiti in prepustiti med ostalimi tudi nepremičnine, ki so navedene v začasni odredbi. Hkrati se je toženec zavezal in dovolil pogodbeno prepoved odtujitve in obremenitve vseh nepremičnin, ki so predmet pogodbe, v korist pogodbenika kot preživljalca.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje pa se spremeni tako, da se ugovoru ugodi in se sklep o začasni odredbi z dne 28. 10. 2014 razveljavi ter predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe zavrne.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na predlog tožnikov v zavarovanje njune denarne terjatve zoper toženca izdalo začasno odredbo P 2546/2014-I z dne 28. 10. 2014, s katero je tožencu prepovedalo odtujitev in obremenitev nepremičnin parc. št. *163/0, *164/0, 2843/1, 2844/2, *167/0, 2845/1, 2846/2, 208/0, 210/0, vse k. o. X ter hkrati odredilo, da se v zemljiški knjigi pri navedenih nepremičninah zaznamuje prepoved odtujitve in obremenitve. Z izpodbijanim sklepom pa je ugovor tožene stranke zoper sklep o začasni odredbi z dne 28. 10. 2014 zavrnilo ter odločilo, da sklep ostane v celoti v veljavi.

Tožena stranka navaja v pritožbi, da je sklep nepravilen in nezakonit in se zoper njega pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov. Ne strinja se z ugotovitvami sklepa glede verjetnosti obstoja terjatve ter poudarja, da se zahtevki tožeče stranke deloma prekrivajo s podrednim zahtevkom tožnikov v pravdni zadevi II P 2170/2004, tudi tista vlaganja, ki se ne prekrivajo, pa že na prvi pogled ne morejo biti nujna. Sicer pa je verjetnost terjatve vprašljiva tudi z vidika dejstva, da tožena stranka ni mogla uporabljati nepremičnin. Glede nevarnosti, da bo onemogočil uveljavitev denarne terjatve, pa toženec navaja, da njegovo odločitev o sklenitvi pogodbe o dosmrtnem preživljanju ni mogoče šteti kot aktivnosti, usmerjene v onemogočanje poplačila vtoževane terjatve. Tožnika sta zoper njega vložila tožbo na ugotovitev ničnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju in se na vsak način trudita, da bi mu preprečila razpolaganje z lastnim premoženjem. Uveljavitev potencialne bodoče terjatve tožečih strank s sklenitvijo te pogodbe ni niti otežena, še manj pa onemogočena. Prenos premoženja preživljanca pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju je zadržan do smrti in bo do takrat toženec še vedno lastnik celotnega zadevnega premoženja. Toženec doslej nikoli ni ravnal s svojim premoženjem tako, da bi lahko izigral kateregakoli od svojih potencialnih upnikov. Upoštevaje načelo sorazmernosti pa glede na relativno nizko terjatev v primerjavi z vrednostjo devetih nepremičnin, katere je sodišče tožencu prepovedalo obremeniti ali odtujiti, nikakor ni potrebna omejitev razpolaganja z vsemi devetimi solastnimi nepremičninami. Primerjajoč višino terjatve 11.696,26 EUR in obseg zavarovanja pa je jasno, da toženec ni le neznatno oškodovan.

Pritožba je utemeljena.

Za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve po 270. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) mora upnik s stopnjo verjetnosti izkazati kumulativno poleg obstoja terjatve tudi nevarnost, da bo njena uveljavitev zaradi dolžnikovih ravnanj (odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem) onemogočena ali precej otežena. Upnik ni dolžan dokazovati nevarnosti le v primeru, če izkaže za verjetno, da bi tožnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo. Pri tem pa lahko sodišče izda v zavarovanje denarne terjatve le takšno začasno odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja (271. člen ZIZ). Upnik mora zato predlagati začasno odredbo, s katero bo dosegel ohranitev dolžnikovega premoženja in mu bo s tem omogočeno morebitno kasnejše poplačilo denarne terjatve v izvršilnem postopku. V zavarovanje denarne terjatve je po 2. točki prvega odstavka 271. člena ZIZ predvidena med ostalim tudi začasna odredba, s katero se dolžniku prepove odtujiti ali obremeniti svoje nepremičnine, z zaznambo te prepovedi v zemljiški knjigi.

Takšno začasno odredbo v zavarovanje denarne terjatve v znesku 23.591,39 EUR sta tožnika v konkretni zadevi predlagala, sodišče prve stopnje pa je njunemu predlogu sledilo. Po presoji pritožbenega sodišča pa je pri tem napačno uporabilo citirane določbe ZIZ. S predlagano in izdano začasno odredbo namreč ni mogoče doseči namena zavarovanja, ki je zgolj v tem, da bi se tožnika v morebitni izvršbi lahko poplačala s prodajo toženčevih nepremičnin, ki so predmet začasne odredbe. Kot je ugotovilo prvostopenjsko sodišče v obrazložitvi sklepa o izvršbi, med strankama pa tudi ni sporno, je toženec že pred predlagano začasno odredbo sklenil pogodbo o dosmrtnem preživljanju, s katero se je zavezal svojemu nečaku M. H. po svoji smrti izročiti in prepustiti med ostalimi tudi nepremičnine, ki so navedene v začasni odredbi. Hkrati se je toženec zavezal in dovolil pogodbeno prepoved odtujitve in obremenitve vseh nepremičnin, ki so predmet pogodbe, v korist pogodbenika kot preživljalca. Iz zemljiškoknjižnih podatkov izhaja, da je že bila predlagana vknjižba te prepovedi z dnem 12. 8. 2014. Pritožbeno sodišče dodaja, da je možnost dogovora o takšni prepovedi razpolaganja v korist preživljalca posebej določena v 559. členu Obligacijskega zakonika, saj se s to določbo poudarja posebno varstvo preživljalca, ki izpolnjuje svojo obveznost, preden pridobi preživljančevo premoženje.

To pomeni, da je toženec že s pogodbo o dosmrtnem preživljanju zavezan, da ne sme razpolagati z nepremičninami, ki so zajete v začasni odredbi in torej ponovno zavarovanje s prepovedjo odtujitve in obremenitve istih nepremičnin nima pomena in na te nepremičnine glede na zemljiškoknjižne podatke (plombe) že sedaj ni mogoče seči z izvršbo. Iz navedenih razlogov je zato odločitev prvostopenjskega sodišča materialnopravno napačna, zato je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi, izpodbijani sklep pa spremenilo tako, da se ugodi ugovoru ter sklep o začasni odredbi razveljavi in predlog tožnikov za izdajo začasne odredbe zavrne (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

O stroških pritožbenega postopka je odločeno na podlagi prvega odstavka 151. člena ZPP. Stroški zavarovanja bodo delili usodo vseh potrebnih stroškov v postopku.