Jedro

Kadar stranka predlaga vrnitev v prejšnje stanje, mora okoliščine za utemeljitev predloga verjetno izkazati ob vložitvi predloga. To pomeni, da mora že predlog vsebovati dejstva o okoliščinah, iz katerih bo mogoče sklepati, ali so vzroki opravičeni in dokaze za ta dejstva. Opravičeni vzroki pa so lahko le takšne okoliščine oziroma ovire, ki jih stranka ni mogla predvideti niti odkloniti in se tudi ne morejo pripisati njeni krivdi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo tožnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje (I. točka izreka) in zavrglo tožnikovo tožbo zoper sklep Finančne uprave Republike Slovenije, št. DT 4250-604/2022-3 z dne 13. 6. 2022 (II. točka izreka). Odločilo je tudi, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (III. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo, ker tožnik ni izkazal opravičenega vzroka za zamudo roka za vložitev tožbe. Tožbo pa je zavrglo, ker je bila vložena po izteku 30 dnevnega zakonskega roka, saj je ugotovilo, da je bil drugostopenjski upravni akt vročen 3. 3. 2023 (fikcija vročitve), tožba pa 5. 4. 2023. 3. Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) zoper navedeni sklep vlaga pritožbo brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov. V obrazložitvi pritožbe v bistvenem navaja, da je imel v času, ko mu je bila vročena drugostopenjska odločba, tj. skoraj ves mesec marec 2023, neznosne bolečine v kolku, zaradi česar se ni mogel premikati. Takrat so se mu pojavile tudi bolečine v trebuhu, zaradi katerih je začel z vnaprej predpisano terapijo s Tramalom, ki otežuje normalno delovanje človeka. Sklicuje se tudi na močne stranske učinke Medrola, zaradi katerih je otežena prostorska in časovna orientacija. Dalje pojasnjuje, da živi sam v tretjem nadstropju starejše stavbe brez dvigala in da zato glede na opisane težave ni bil sposoben vsakodnevno pregledovati nabiralnika v pritličju stavbe, kot tudi ne paziti na datum, ko mu je bila pošiljka puščena v nabiralniku. Trdi še, da se ni mogel pravočasno seznaniti z vsebino akta. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep spremeni tako, da dovoli vrnitev v prejšnje stanje ter tožbo sprejme v obravnavo. Podredno predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje, pri čemer naj sodišče za razjasnitev okoliščin opravi obravnavo.

4. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Pritožnik ne nasprotuje ugotovitvi sodišča, da je bil drugostopenjski upravni akt pritožniku vročen 3. 3. 2023 in ne 6. 3. 2023, kot je to navajal v tožbi. Prav tako ni sporna ugotovitev, da je bila tožba vložena 5. 4. 2023. S pritožbo želi pritožnik doseči dovolitev vrnitve v prejšnje stanje in s tem obravnavanje tožbe kot pravočasne.

7. Kadar stranka predlaga vrnitev v prejšnje stanje, mora okoliščine za utemeljitev predloga verjetno izkazati ob vložitvi predloga (tretji odstavek 24. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). To pomeni, da mora že predlog vsebovati dejstva o okoliščinah, iz katerih bo mogoče sklepati, ali so vzroki opravičeni in dokaze za ta dejstva.1 Opravičeni vzroki pa so lahko le takšne okoliščine oziroma ovire, ki jih stranka ni mogla predvideti niti odkloniti in se tudi ne morejo pripisati njeni krivdi.2

8. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da pritožnik v predlogu ni navedel opravičenih vzrokov za zamudo roka za vložitev tožbe. Skliceval se je sicer na svoje slabo zdravstveno stanje (redko avtoimunološko bolezen), ki pa mu je bila diagnosticirana že pred dvema letoma. Takšno, dalj časa trajajoče bolezensko stanje pa po presoji sodišča prve stopnje ne predstavlja nepredvidenega oziroma nenadnega dogodka, ki bi mu onemogočil pravočasno vložitev tožbe. S to presojo Vrhovno sodišče soglaša. 9. Pritožnik s pritožbenimi navedbami ne ugovarja ugotovitvam sodišča prve stopnje, na katerih temelji presoja, da je predlog za vrnitev v prejšnje stanje neutemeljen. Ponavlja trditve o svojem bolezenskem stanju in pojasnjuje, da prav v času vročitve drugostopenjske odločbe zaradi bolečin v kolku in trebuhu ni bil sposoben paziti na vsebino pošiljk oziroma na datume, ko so te pošiljke prispele.

10. Te navedbe niso pravno odločilne, saj zamuda ni nastala ob vročitvi akta, temveč 30 dni po tem. Zgolj trditev, da se zaradi bolezni ni mogel pravočasno seznaniti z vsebino akta, pa sama po sebi tudi ne zadošča za ugoditev pritožbi. Pritožnik namreč ne pojasni niti, kdaj se je lahko seznanil. Poleg tega iz teh navedb, tudi če so resnične, izhaja, da je tudi predlog za vrnitev v prejšnje stanje, vložen 17. 7. 2023 prepozen. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je namreč treba vložiti v 8 dneh, ko je prenehal vzrok za zamudo oziroma ko je stranka za to zvedela (drugi odstavek 24. člena ZUS-1). Upoštevaje te pritožbene navedbe se je torej pritožnik že ob vložitvi tožbe (to je po pooblaščenem odvetniku vložil 5. 4 2023) zavedal, da jo vlaga po izteku predpisanega 30 dnevnega roka, a je predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložil šele po pozivu sodišča, da se lahko izjavi o ugotovitvi datuma vročitve izpodbijanega akta.

11. Glede na navedeno in ker tudi niso podani razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (76. člen v zvezi s prvim odstavkom 82. člena ZUS-1).

1 M. Dobravec Jalen in ostali, Zakon o upravnem sporu s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2019, str. 136. 2 Prim. sklep VS RS I Up 856/2001 z dne 14. 11. 2001.