Jedro

Materialna škoda sama po sebi praviloma ne pomeni težko popravljive škode. Ta se lahko iztoži pred pristojnim sodiščem. Škoda mora tako biti resna in stranki neposredno pretiti, (začasno) odvrniti pa jo je mogoče le z zadržanjem izvršitve izpodbijanega upravnega akta oziroma s predlagano začasno ureditvijo stanja.

Izrek

I.Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrne.

II.Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno sodno odločbo.

Obrazložitev

Uvodno

1.Tožnica vlaga tožbo zoper odločbo toženke, s katero je ta ugotovila, da je tožnica 31. 3. 2023 dopolnila 70 let in da od 1. 11. 2023 dalje obstoji omejitev iz 1. točke prvega odstavka 115. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). S tožbo sodišču primarno predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi, ugotovi, da ne obstojijo omejitve za njeno imenovanje v posameznih postopkih zaradi insolventnosti, toženi stranki naloži, da v seznamu upraviteljev v rubriki "obdobje ustavitve imenovanja" izbriše podatek o ustavitvi njenega imenovanja za obdobje od 7. 11. 2023 do preklica, v roku 8 dni, sicer bo izbris nadomestila ta sodba. Podredno predlaga, da se tožbi ugodi in se izpodbijana odločba v celoti odpravi ter se zadeva vrne v ponovno odločanje toženki. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2.Tožnica skupaj s tožbo predlaga tudi izdajo začasne odredbe. Sodišče naj toženki naloži, da je dolžna za čas do pravnomočnosti odločitve glede obstoja omejitve njenega imenovanja v novih postopkih zaradi insolventnosti, v seznamu upraviteljev v rubriki "obdobje ustavitve imenovanja" izbrisati podatek o ustavitvi njenega imenovanja za obdobje od 7. 11. 2023 do preklica, v roku 3 dni, sicer bo izbris nadomestila začasna odredba. Tožena stranka je dolžna Okrožna sodišča v Celju, Kranju, Ljubljani, Kopru, Mariboru, Novi Gorici, Novem mestu, Krškem, Muski Soboti, Slovenj Gradcu in na Ptuju obvestiti o prenehanju obdobja ustavitve imenovanja tožnice v posameznih postopkih zaradi insolventnosti ter obvestiti o tem, da se jo ponovno imenuje za upraviteljico v postopkih zaradi insolventnosti skladno s 116. členom ZFPPIPP.

Bistvene trditve v tožbi

3.Tožnica v tožbi navaja, da je 24. 10. 2000 pridobila veljavno in pravnomočno dovoljenje za opravljanje funkcije upraviteljice in je na tej podlagi še vedno vpisana v seznam upraviteljev. Od 1. 11. 2023 dalje ni bila več imenovana za upraviteljico v nobenem postopku zaradi insolventnosti, čeprav bi po seznamu upraviteljev morala biti, funkcijo pa še vedno opravlja v postopkih, v katerih je bila imenovana pred tem datumom. Toženki očita, da je napačno uporabila določb0 143. člena ZFPPIPP in posegla v njeno pravico do imenovanja v novih postopkih zaradi insolventnosti s tem, ko je v seznamu upraviteljev vpisala začasno ustavitev imenovanja. S tem je prekršila določbo šestega odstavka 112. člena ZFPPIPP, prvega ali petega odstavka 109. člena, prvega odstavka 113. člena in osmega odstavka 112. člena ZFPPIPP. Razlog starostne omejitve iz 1. točke prvega odstavka 115. člena ZFPPIPP bi lahko veljal samo za tiste upravitelje, za katere je tako izrecno določeno v izreku odločbe o dovoljenju za opravljanje funkcije upravitelja. Samo v takšnih primerih bi lahko toženka ob izpolnitvi starostnega pogoja na podlagi prvega ali petega odstavka 109. člena ZFPPIPP izdala odločbo o prenehanju dovoljenja za imenovanje v novih postopkih (ne pa odločbe o začasni zaustavitvi imenovanja v novih postopkih) in samo na podlagi takšne odločbe bi nato skladno s prvim odstavkom 113. člena ZFPPIPP v treh delovnih dneh po izdaji odločbe, v seznamu upraviteljev lahko vpisala prenehanje dovoljenja tožnice za imenovanje v novih postopkih in sicer z učinkom od dneva izdaje odločbe dalje. Izpodbijana odločba je zato nična in izdana v zadevi, o kateri sploh ni mogoče odločati v upravnem postopku (prva točka prvega odstavka 279. člena ZUP). Toženki očita še, da je z izpodbijano odločbo retroaktivno posegla v njen položaj, s čimer je kršila načela pravne varnosti in zaupanja v pravo iz 2. člena Ustave RS. Prav tako izpodbijana odločba in določba 115. člena ZFPPIPP posegata v njeno ustavno pravico iz 14. člena Ustave RS, saj jo diskriminirata na podlagi njene starosti. Predlaga, da sodišče postopek prekine in pri Ustavnem sodišču RS začne postopek za oceno ustavnosti določbe 1. točke prvega odstavka 115. člena ZFPPIPP iz razloga, ker je ta v nasprotju z 2. in 14. členom Ustave RS.

Bistvene trditve v predlogu za izdajo začasne odredbe

4.Tožnica navaja, da ima odvzem pravice do imenovanja v novih postopkih zaradi insolventnosti za posledico nastanek težko popravljive škode. Konkretizirano, s številkami navede prihodke za zadnja tri leta in oceni, da bo v letu 2024 na podlagi opravljanja dejavnosti upraviteljice izključno v starih postopkih, ki še niso zaključeni, lahko pridobila prihodke v višini največ 24.000,00 EUR. V naslednjih letih bodo ti še nižji, glede na to, da je bila v zadnjih dveh letih imenovana v devetih novih postopkih letno, od katerih lahko pridobiva prihodke več let, kar pa ji je od 1. 11. 2023 dalje onemogočeno. Oceni, da gre za več kot 50 % izpad prihodkov v obdobju 2024 - 2026 primerjavi z obdobjem 2021 - 2023. Ob takšnemu izpadu pa ne bi več mogla nadaljevati z opravljanjem funkcije upraviteljice, saj ima previsoke fiksne stroške, ki jih prav tako številčno in vsebinsko opredeli in prikaže v tabelah. V letu 2024 bo imela na razpolago mesečno zgolj 825,00 EUR, v letu 2025 816,00 EUR, v letu 2026 pa 122,55 EUR mesečno. Glede na to, da minimalna plača na dan vložitve predloga znaša 902,00 EUR neto oziroma 1.253,90 EUR bruto, ji razpoložljiva sredstva ne omogočajo nadaljnjega poslovanja in bo primorana prenehati z opravljanjem dejavnosti tudi v starih postopkih, v katerih je bila imenovana pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP-H. V primeru uspeha v predmetnem sodnem postopku bi sicer bila upravičena do povračila premoženjske škode iz naslova izgubljenega dobička, vendar ponovna vzpostavitev opravljanja dejavnosti ne bo več mogoča, saj bi bilo to izvedljivo samo, če bi se jo takoj imenovalo za upraviteljico v takšnem številu novih postopkov, ki bi ji omogočali pridobitev prihodkov na ravni izpred leta 2024, ki še omogoča rentabilno poslovanje. To pa po zakonu ni mogoče, saj se zadeve dodeljujejo po vrstnem redu, pri čemer pa tudi obseg novih postopkov ni zadosten. Navedeno izhaja iz ugotovitev Zbornice upraviteljev Slovenije. Z izdajo predlagane začasne odredbe tudi ne bi bila prizadeta nobena javna korist. Tožnica funkcijo upraviteljice opravlja strokovno, učinkovito, ažurno in skrbno. Zaradi več kot 20 letih izkušenj, ki jih je pridobila z delom v najzahtevnejših postopkih zaradi insolventnosti, lahko funkcijo upraviteljice opravlja bistveno bolj kvalitetno in hitreje kot upravitelj začetnik brez izkušenj.

Bistvene trditve v odgovoru na predlog za izdajo začasne odredbe

5.Toženka predlaga, da sodišče predlog kot neutemeljen zavrne. Z izpodbijano odločbo je ugotovila nastop okoliščine, ki je relevantna v posamičnem začetem postopku imenovanja upraviteljev in jo ZFPPIPP določa v 1. točki prvega odstavka 115. člena. V bistvenem trdi, da tožnica ni izkazala težko popravljive škode v smislu 32. člena ZUS-1. Izpad pričakovanega dohodka je ne predstavlja,.izguba dela in zaslužka pa neposredno ne bosta vplivala na obstoj tožnice kot poslovnega subjekta. ZFPPIPP v 117. členu namreč določa, da se upravitelj imenuje kot fizična oseba. Odločitev, ali bo opravljal naloge preko določene pravno organizacijske oblike, je povsem v sferi vsakega upravitelja. Opozarja še, da pri opravljanju dela upravitelja ne velja nezdružljivost funkcije z opravljanjem drugega poklica, kot npr. pri izvršiteljih. Iz javno objavljenih podatkov na portalu AJPES izhaja, da tožnica opravlja tudi dejavnost računovodskega in davčnega svetovanja ter finančnih storitev in trgovine v okviru gospodarskih družb A., d.o.o., in B., d.o.o. Tožnica tudi ni izkazala sorazmernosti med prizadetostjo javne koristi in cilji, ki bi bili doseženi z izdajo začasne odredbe.

Presoja sodišča

6.Predlog za izdajo začasne odredbe je dopusten, ni pa utemeljen.

7.Formalni pogoj za izdajo začasne odredbe je dopustnost tožbe. Sodišče ugotavlja, da je tožba pravočasna (vložena je znotraj 30 dnevnega roka od vročitve izpodbijane odločbe), nedvomno pa ima tožnica tudi pravni interes za izpodbijanje odločbe, ki se nanaša na njen pravni položaj stečajne upraviteljice.

1Tožnica se sklicuje na 32. člen Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

2Glej 32. člen ZUS-1.

8.Na podlagi drugega odstavka 32. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišče na tožnikov predlog odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta tožniku prizadela težko popravljiva škoda. Pri odločanju mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank. Po tretjem odstavku 32. člena ZUS-1 lahko tožnik iz razlogov iz prejšnjega odstavka zahteva tudi izdajo začasne odredbe za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, zlasti pri trajajočih pravnih razmerjih, kot verjetna izkaže za potrebno.

9.Tožnica ob konkretiziranem nasprotovanju toženke, kot bo povzeto v nadaljevanju, že trditvenemu bremenu glede težko popravljive škode ni zadostila. V sodni upravni praksi je namreč utrjeno stališče, da je glede predloga za izdajo začasne odredbe trditveno in dokazno breme na tožniku, ki mora v predlogu določno navesti vse okoliščine in vsa dejstva, s katerimi utemeljuje nastanek in višino oziroma obliko škode ter s stopnjo verjetnosti izkazati, da je ta škoda zanj težko popravljiva.

10.Tožnica težko popravljivo škodo utemeljuje s prikazom upada prihodkov, ki ji zaradi ne imenovanja v novih zadevah, glede na fiksne stroške poslovanja, ne bodo omogočali nadaljnjega poslovanja. Vrhovno sodišče je že večkrat izreklo, da materialna škoda sama po sebi praviloma ne pomeni težko popravljive škode. Ta se namreč lahko iztoži pred pristojnim sodiščem. Škoda mora tako biti resna in stranki neposredno pretiti, (začasno) odvrniti pa jo je mogoče le z zadržanjem izvršitve izpodbijanega upravnega akta oziroma s predlagano začasno ureditvijo stanja. Toženka tako pravilno izpostavlja, da tožnica ne trdi, da zaradi ustavitve imenovanja v novih zadevah ne more pridobiti zadostnih sredstev za preživljanje, da izpada sredstev za preživljanje za čas do pravnomočne odločitve v upravnem sporu ne more nadomestiti, npr. iz svojega siceršnjega premoženja oz. da ji zato v bodoče grozi osebni stečaj. Tudi ne, da bi opravljanje dejavnosti upraviteljice predstavljalo njen poglavitni vir prihodkov. Kot dalje utemeljeno navaja toženka, upravitelji lahko in praviloma opravljajo še drugo tržno dejavnost ali poklic. Glede na javno dostopne podatke AJPES, ki jih izpostavi toženka, je tudi tožnica med tistimi, ki se ukvarja še z drugo gospodarsko dejavnostjo. Toženka tudi smiselno utemeljeno izpostavlja, da se stroški lahko optimizirajo (tožnica prosto izbira ali bo funkcijo stečajne upraviteljice še naprej opravljala v obliki samostojne podjetnice - da bi bili vsi fiksni stroški eksistencialno pomembni za izvajanje funkcije stečajne upraviteljice, tožnica ne trdi). Nenazadnje tožnica sama pove, da bi ji prihodki, glede na zmanjšan obseg novih zadev, upadli tudi, če bi bila redno imenovana v novih zadevah.

11.Sodišče tako ocenjuje, da tožnica ni izkazala nastanka težko popravljive škode (drugi in tretji odstavek 32. člena ZUS-1). Predlog za izdajo začasne odredbe je že iz tega razloga zavrnilo in se zato glede prizadetosti javne koristi ni posebej izrekalo.

12.O vseh stroških postopka bo odločilo s končno odločbo.

-------------------------------

1Tožnica očitno pomotoma zapiše "sodba".

2Prim. M. Dobravec Jalen, v E. Kerševan (ur.), Zakon o upravnem sporu (ZUS-1) s komentarjem, Lexpera, Gospodarski vestnik, Ljubljana 2019, str. 214.

3Prim. sklepe Vrhovnega sodišča I Up 129/2022, I Up 181/2021, I Up 163/2021, I Up 102/2021, I Up 54/2021, I Up 120/2017 in številne druge.

4Prim. sklep I Up 22/2020 z dne 4. 3. 2020, sklepa Vrhovnega sodišča I Up 137/2019 z dne 26. 7. 2019 in I Up 191/2018 z dne 21. 11. 2018.

5Prim. sklepe Vrhovnega sodišča I Up 163/2021, I Up 102/2021, I Up 54/2021 z dne 14. 4. 2021 in številne druge.

Zveza

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 32, 32/2

Pridruženi dokumenti

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.