Jedro

V izvršilnem postopku oziroma postopku zavarovanja, tako kot v civilnem pravdnem postopku, poznamo le dve redni stopnji sojenja (zakon ureja le dvostopenjsko odločanje). Odločba o pritožbi, torej odločitev sodišča druge stopnje o začasni odredbi, je po sedmem odstavku 9. člena ZIZ postala pravnomočna, kar pomeni, da takega sklepa ni več mogoče izpodbijati z rednim pravnim sredstvom - pritožbo.

Izrek

I. Pritožba se zavrže. II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je dne 8. 6. 2020 na predlog upnice izdalo začasno odredbo, s katero je začasno spremenilo način izvrševanja stikov med otrokoma strank postopka, A. A. in B. B., in dolžnikom, kot je bil dogovorjen s sodno poravnavo P 2091/2018-IV z dne 4. 3. 2019. S sklepom z dne 26. 10. 2020 pa je ugodilo ugovoru dolžnika, navedeni sklep o začasni odredbi razveljavilo in zavrnilo upničin predlog. Hkrati je izdalo začasno odredbo o začasni ureditvi stikov med otrokoma in dolžnikom po uradni dolžnosti, in sicer z začetkom veljavnosti z dnem njene izdaje vse do pravnomočne odločitve o glavni stvari oziroma do drugačne odločitve sodišča. 2. Sodišče druge stopnje je pritožbi upnice delno ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je začasno spremenilo način izvrševanja stikov, dogovorjen v zgoraj navedeni sodni poravnavi, tako, da je zožilo določen režim načina izvrševanja stikov v prehodnem obdobju do sprejetja pravnomočne odločitve o glavni stvari, ki ga je določilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu1, in dodatno določilo posamezne v sklepu sodišča prve stopnje manjkajoče posebnosti izvrševanja stikov v tem obdobju. V preostalem delu je upničino pritožbo zavrnilo ter v nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

3. Zoper ugodilni del sklepa dolžnik vlaga pritožbo na Vrhovno sodišče RS, v njej uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter predlaga, naj Vrhovno sodišče RS pritožbi ugodi in izpodbijani sklep v izpodbijanem delu razveljavi, ugovoru dolžnika pa v celoti ugodi tako, da začasno odredbo odpravi.

4. Pritožba ni dovoljena.

5. Sodišče pod določenimi zakonskimi pogoji na predlog stranke ali po uradni dolžnosti izda začasno odredbo, v kateri začasno uredi način izvajanja stikov (četrta alineja prvega odstavka 162. člena Družinskega zakonika; v nadaljevanju DZ). Začasne odredbe za varstvo koristi otrok se pod pogoji, ki jih določa DZ, izdajo po postopku, ki ga določa zakon, ki ureja zavarovanje (100. člen Zakona o nepravdnem postopku; v nadaljevanju ZNP-1). Določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) glede izvršbe se, če mi drugače določeno, smiselno uporabljajo tudi za zavarovanje (239. člen ZIZ).

6. Zoper sklep o izdani začasni odredbi ima stranka oziroma dolžnik na razpolago nedevolutivno pravno sredstvo ugovor (drugi odstavek 9. člena in 54. člen ZIZ). Po ugovornem postopku na prvi stopnji imata stranki zoper sklep o ugovoru na voljo še pravno sredstvo pritožbe (četrti odstavek 9. člena ZIZ), o kateri je pristojno odločati sodišče druge stopnje. V izvršilnem postopku oziroma postopku zavarovanja, tako kot v civilnem pravdnem postopku, poznamo le dve redni stopnji sojenja (zakon ureja le dvostopenjsko odločanje)2, tak obseg pravice do pritožbe pa je bil v konkretnem primeru zagotovljen z izdajo izpodbijanega sklepa sodišča druge stopnje.3 Odločba o pritožbi, torej odločitev sodišča druge stopnje o začasni odredbi, je po sedmem odstavku 9. člena ZIZ postala pravnomočna, kar pomeni, da takega sklepa ni več mogoče izpodbijati z rednim pravnim sredstvom – pritožbo (smiselna uporaba prvega odstavka 319. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

7. Pritožnik zmotno meni, da mu pravico do pritožbe v konkretnem primeru podeljuje 257.a člen ZPP, ki predvideva oziroma dovoljuje pritožbo v položaju, ko sodišče druge stopnje razveljavi odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrne slednjemu v novo sojenje. V konkretni zadevi (niti smiselno, kot skuša uveljaviti pritožnik) ne gre za tak primer, saj je sodišče druge stopnje z izpodbijanim sklepom (le delno) spremenilo sklep sodišča prve stopnje.

8. Vrhovno sodišče je zato vlogo z dne 1. 3. 2021, ki je po vsebini pritožba proti sklepu IV Cp 2198/2020 z dne 25. 1. 2021, zavrglo (prva točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Odločitev za pritožnika ne bi mogla biti ugodnejša niti v primeru, če bi Vrhovno sodišče vlogo z dne 1. 3. 2020 obravnavalo kot predlog za dopustitev revizije. ZIZ postopek revizije ureja (le) v 10. členu, v katerem dovolitev revizije (pod pogoji, ki jih določa ZPP) omejuje na sklepe, izdane na drugi stopnji, s katerimi je pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne. Revizije v postopkih zavarovanja ZIZ izrecno ne izključuje niti je izrecno ne omogoča. Zato je njeno dovoljenosti v tovrstnih postopkih, skladno z 239. členom in 15. členom ZIZ, preveriti (še) s pomočjo pravil ZPP. Ta v prvem odstavku 384. člena ZPP (ki ga je razlagati zožujoče) določa, da stranke lahko vložijo revizijo zoper sklepe, s katerimi je postopek (o glavni stvari) pravnomočno končan. To so sklepi, ki imajo dejansko naravo sodbe, vendar sklep o začasni odredbi ni takšen, saj postopek odločanja o izdaji začasne odredbe ne pomeni odločanja o glavni stvari. Gre za postopek, ki teče vzporedno z glavnim (v njem končna odločitev sploh ne more biti sprejeta) in je namenjen zagotovitvi hitrega in učinkovitega nujno potrebnega začasnega varstva, ki naj traja (najdlje) do končne odločitve o glavni stvari.4

10. Odločitev o stroških v zvezi z obravnavanim pravnim sredstvom je bila skladno z določbo četrtega odstavka 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pridržana za končno odločbo.

1 Odločilo je, da stiki potekajo v tem obdobju zgolj v dveh fazah (namesto v sedmih), in sicer v prvih štirih tednih zgolj prek telekomunikacijskih poti vsako sredo med 19:00 in 20:00 uro, v nadaljevanju pa osebni stiki v trajanju ene ure vsak teden v določenem terminu z določenim krajem predaje otrok. 2 Tudi drugi za odločanje v konkretnem postopku relevantni zakoni, t. j. DZ in ZNP-1, ne določajo izjeme glede navedenega. 3 Kot je večkrat izrazilo stališče tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije (gl. npr. odločbo Ustavnega sodišča RS Up-114/96 z dne 15. 9. 1996.), 25. člen Ustave Republike Slovenije (URS) ne zagotavlja pravice do pritožbe v več kot dvostopenjskem postopku. 4 O razlogih za nedovoljenost revizije v postopkih zavarovanja podrobneje sklep VS RS II DoR 400/2018 z dne 10. 1. 2019.