Jedro

Vsebinski preizkus, ali bi zatrjevana nova dejstva in novi dokazi v zvezi z njimi lahko privedli do izdaje za stranko ugodnejše odločbe, če bi bila ta dejstva in dokazi znani že v prvem postopku, torej preizkus novih dejstev in dokazov z vidika 10. točke 394. člena ZPP, ni predmet predhodnega formalnega preizkusa predloga za obnovo. Ta preizkus sodišče opravi v drugi fazi ob vročitvi (pravočasnega, sicer popolnega in dovoljenega) predloga za obnovo nasprotni stranki in po neposrednem preizkusu obstoja in pomena zatrjevanih novih dejstev in dokazov na naroku v smislu določb drugega in tretjega odstavka 298. člena ter 399. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog tožene stranke za obnovo postopka.

2. Zoper navedeni sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožena stranka in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za obnovo postopka ugodi, toženi stranki pa naloži pritožbene stroške postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Zatrjuje, da je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo določbo 396. člena ZPP, saj stranka lahko predlaga obnovo postopka šele takrat, ko oziroma če izve za nova dejstva, kot določa 10. člen 394. člena ZPP. Dokler stranka ne izve za novo dejstvo, obnovitven razlog po mnenju pritožbe sploh ne more nastati. Navaja, da v konkretnem primeru tožena stranka ni vedela in ni mogla vedeti, da je bil tožnik zaposlen pri drugem delodajalcu takoj po izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi pri toženi stranki. Tega ni mogla vedeti niti takrat, ko je dne 22. 1. 2016 vložila zahtevek za ugotovitev lastnosti zavarovanca pri ZPIZ, saj od slednjega ni pridobila nobenega podatka v tej smeri. Tudi po prejemu sklepa ZPIZ z dne 24. 2. 2016 tožena stranka ni mogla vedeti o obstoju vključenosti tožnika v zavarovanje v obdobju od 25. 7. 2014 do 25. 8. 2014, saj iz citiranega sklepa takšno dejstvo ne izhaja. Šele, ko je tožena stranka v mesecu aprilu 2017 od ZPIZ samoiniciativno zahtevala izpis zavarovanj, je ugotovila, da je imel tožnik v obdobju enega meseca po prenehanju delovnega razmerja pri toženi stranki sklenjeno delovno razmerje pri drugem delodajalcu. Nasprotuje zaključku sodišča prve stopnje, da bi tak podatek tožena stranka lahko in morala pridobiti že do 4. 1. 2016. Navaja, da je bila pripravljena tožnika vključiti v ustrezna zavarovanja za celotno obdobje, kot glasi sodba, katere obnovo se predlaga in bi tožnika tudi vključila v zavarovanje od 25. 7. 2014 dalje. Ob vložitvi vloge se ni spraševala in niti posumila ni, da je bil tožnik v vmesnem obdobju vključen v zavarovanje na podlagi delovnega razmerja pri drugem delodajalcu in šele, ko je bil končan postopek pri Zavodu za zaposlovanje glede vrnitve nadomestila za brezposelnost in je ZPIZ vključil tožnika v zavarovanje pri toženi stranki za obdobje od 25. 8. 2014 dalje, se je pojavilo vprašanje, kaj se zgodi s tistim enim mesecem, ki ostaja odprt in zato je bila opravljena poizvedba pri ZPIZ ter posledično ugotovljeno novo dejstvo tožnikove zaposlitve. Navaja, da tožena stranka ni bila neskrbna in ni kršila nobenega dolžnostnega ravnanja glede dolžne skrbnosti po prejeti sodbi glede reintegracije, zato ni mogoče šteti, da bi se morala že prej seznaniti z novim dejstvom tožnikove zaposlitve. Meni, da ima sodišče prve stopnje dvojna merila pri odločanju o skrbnosti obeh pravdnih strank, saj na eni strani povsem prezre, da je tožnik zahteval sklenitev delovnega razmerja in reintegracijo za čas, ko je bil sam zaposlen pri drugem delodajalcu, na drugi strani pa od tožene stranke zahteva, da opravlja poizvedbe pri ZPIZ na slepo, ne da bi imela tožena stranka glede tega kakšen utemeljen sum ali potrebo. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe kot neutemeljene in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne in potrdi izpodbijani sklep, ker ni podan nobeden od uveljavljanih pritožbenih razlogov. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj. - ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP tudi po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v citirani določbi in na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da izpodbijani sklep sodišča prve stopnje ni obremenjen z nobeno od kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Ker tožena stranka zatrjevanih bistvenih kršitev določb postopka v pritožbi ni konkretizirala, se pritožbeno sodišče do utemeljenosti tega njenega pritožbenega očitka ni moglo opredeliti.

7. Iz predloga tožene stranke za obnovo postopka izhaja, da je podan po 10. točki 394. člena ZPP. Tožena stranka je zaradi izvrševanja pravnomočne sodbe sodišča prve stopnje opr. št. Pd 229/2014 z dne 10. 2. 2015 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 449/2015 z dne 26. 11. 2015 vložila zahtevo pri ZPIZ glede statusa zavarovanja tožnika in na podlagi izpisa zavarovanj ugotovila, da je bil tožnik v času od 25. 7. 2014 do 25. 8. 2014 socialno zavarovan iz naslova delovnega razmerja pri delodajalcu A. d. o. o. - v stečaju. Tožena stranka je zato menila, da je šele po 18. 4. 2017 izvedela za novo dejstvo in sicer, da je bil tožnik zaposlen pri drugem delodajalcu za polni delovni čas in da naj bi izpis iz zavarovanj z dne 18. 4. 2017 predstavljal nov dokaz na podlagi katerega bi naj tožena stranka dosegla zase ugodnejšo odločbo, saj tožniku ni mogoče priznati delovnega razmerja v času, ko je bil zaposlen pri drugem delodajalcu.

8. Na podlagi 398. člena ZPP prepozen, nepopoln ali nedovoljen predlog za obnovo zavrže predsednik senata brez naroka. Gre za predhodno obravnavo oziroma zgolj za formalni abstraktni preizkus predloga za obnovo, še preden se ta vroči nasprotni stranki, ki ga ZPP omejuje na preizkus pravočasnosti predloga v smislu 396. člena, preizkus popolnosti v smislu drugega odstavka 397. člena in preizkus dovoljenosti predloga za obnovo v smislu 395. člena ZPP. Vsebinski preizkus, ali bi zatrjevana nova dejstva in novi dokazi v zvezi z njimi lahko privedli do izdaje za stranko ugodnejše odločbe, če bi bila ta dejstva in dokazi znani že v prvem postopku, torej preizkus novih dejstev in dokazov z vidika 10. točke 394. člena ZPP, ni predmet predhodnega formalnega preizkusa predloga za obnovo. Ta preizkus sodišče opravi v drugi fazi ob vročitvi (pravočasnega, sicer popolnega in dovoljenega) predloga za obnovo nasprotni stranki in po neposrednem preizkusu obstoja in pomena zatrjevanih novih dejstev in dokazov na naroku v smislu določb drugega in tretjega odstavka 298. člena ter 399. člena ZPP.

9. Sodišče prve stopnje je predlog tožene stranke za obnovo zavrglo že po predhodnem preizkusu v smislu določb prvega odstavka 398. člena ZPP. Štelo je, da je sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 449/2015 z dne 26. 11. 2015, še istega dne postala pravnomočna, ob 8 dnevnem izpolnitvenem roku pa ugotovilo, da je predlog za obnovo postopka vložen prepozno, saj je vložen po izteku zakonsko določenega 30-dnevnega subjektivnega roka, ki je po zaključku sodišča začel teči 5. 12. 2015, ko se je iztekel 8 dnevni rok za izpolnitev obveznosti naložene toženi stranki s pravnomočno sodbo. Zaključilo je, da bi ob ustrezni skrbnosti tožena stranka že tedaj lahko opravila poizvedbe pri ZPIZ glede statusa zavarovanja tožnika in se seznanila z okoliščino, da je bil tožnik v navedenem obdobju v delovnem razmerju pri drugem delodajalcu. Ker je tožena stranka predlog za obnovo postopka vložila šele dne 12. 5. 2017, je to po zaključku sodišča prve stopnje prepozno, zato je predlog zavrglo.

10. Tožena stranka s predlogom za obnovo postopka uveljavlja obnovitveni razlog iz 10. točke 394. člena ZPP, to je, da stranka izve za nova dejstva ali najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. ZPP v drugem odstavku 395. člena izrecno določa, da se sme zaradi okoliščin, ki so naštete v 1., 8., 9. in 10. točki 394. člena tega zakona, dovoliti obnova samo, če jih stranka brez svoje krivde ni mogla uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo, prav tako pa se obnova lahko vloži v 30 dneh od dneva, ko je stranka mogla navesti sodišču nova dejstva oziroma dokazila, kot to določa 6. točke prvega odstavka 396. člena ZPP. Pravočasnost predloga za obnovo postopka tako ni vezana na pravnomočnost sodbe, temveč v primeru iz 10. točke 394. člena tega zakona rok teče od dneva, ko je stranka mogla navesti sodišču nova dejstva oziroma nova dokazila, kar utemeljeno uveljavlja pritožba. Tožena stranka kot predlagateljica obnove postopka nosi dokazno breme, da brez svoje krivde novih dejstev in novih dokazov ni mogla uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo. Ob tem pritožbeno sodišče pripominja, da je bila sodba VDSS opr. št. Pdp 449/2015 z dne 26. 11. 2015 toženi stranki vročena 13. 1. 2016 (listovna št. 177). V nobenem primeru rok za vložitev predloga za obnovo postopka ne začne teči pred vročitvijo pravnomočne sodbe.

11. Glede na tožnikov tožbeni zahtevek bi morala tožena stranka vedeti, da okoliščina o morebitni zaposlitvi tožnika po 25. 7. 2014 (ko mu je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo zaradi sporne izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi) predstavlja odločilno dejstvo in bi lahko ob ustrezni skrbnosti bodisi sama opravila poizvedbe o zaposlitvi tožnika po 25. 7. 2014 pri pristojnih institucijah oziroma organih, bodisi predlagala sodišču prve stopnje, da te poizvedbe opravi. Ker tega zaradi premajhne skrbnosti ni storila, je njena krivda, da te okoliščine ni uveljavljala pravočasno, torej še preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodbo, opravičljivih razlogov za to, da teh dejstev in dokazov ni mogla uveljavljati prej, pa tudi v predlogu za obnovo postopka ni navedla. Predlog tožene stranke za obnovo postopka tako ni dovoljen (drugi odstavek 395. člena ZPP), zato je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju predloga za obnovo postopka, ki se sicer sklicuje na napačne razloge (zamudo roka), kljub temu pravilna.

12. Ker niso bili podani niti s pritožbo uveljavljani razlogi in ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točke 365. člena ZPP).

13. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka. Odgovor na pritožbo tožnika ni pripomogel k odločitvi pritožbenega sodišča o utemeljenosti pritožbe tožene stranke, zato tožnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. in 155. člena ZPP).