Jedro

Ker v dokaznem postopku ni bil ugotovljen zakonit razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, je pravilno presojeno, da je narava pogodbenega delovnega razmerja trajna.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da delovno razmerje med strankama ni prenehalo 30. 9. 2008, ampak je sklenjeno za nedoločen čas. Posledično je ugodilo reparacijskemu in reintegracijskemu zahtevku. Tožnik je na delovnem mestu medijskega tehnika II po pogodbah o zaposlitvi za določen čas z dne 28. 9. 2006 in z dne 21. 9. 2007 oblikoval fotografije za končni tisk. V času sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas zanjo ni obstajal zakonit razlog. Ob sklenitvi pogodb obseg dela zaradi spremembe načina izdajanja časopisa ni bil le začasno povečan, ampak je bil trajno povečan. Ni dokazano, da je bilo njegovo delo potrebno zaradi uvajanja novih programov in tehnologije.

2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi razlogi in pravno presojo prvostopenjskega sodišča, zato je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev postopka. Navaja, da sta sodišči prve in druge stopnje kršili določbe 13., 14., 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP (Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji). Sploh ni bilo ugotovljeno, ali je ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi z dne 21. 9. 2007 bil podan zakonit razlog za sklenitev delovnega razmerja za določen čas po 52. členu Zakona o delovnih razmerjih – ZDR (Ur. l. RS, št. 42/2002 in naslednji). Novi programi za delo so bili uvedeni še pred tožnikovo zaposlitvijo, zato so zmotne ugotovitve sodišča, da je delo postalo nepotrebno ravno zaradi njihove uvedbe. Tožena stranka je imela zaradi prehoda na tednik povečan obseg dela z novo tehnologijo tiskanja. Dodatna potreba po ročni obdelavi fotografij se je pojavila le v prehodnem obdobju, zato je bilo začasno povečano pri delu na fotografijah zaradi prilagoditve načinu tiskanja tednika.

4. Revizija je bila v skladu s 375. členom ZPP vročena tožniku, ki nanjo ni odgovoril. 5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni.

7. Revidentka pri procesnih kršitvah navaja 13. točko drugega odstavka ZPP (izključenost javnosti glavne obravnave v nasprotju z zakonom), ki je niti ne obrazloži niti v postopku ni prišlo do izključitve javnosti na glavni obravnavi, zato je takšna revizijska navedba neupoštevna. Po presoji revizijskega sodišča tudi nista bili kršeni določbi 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Revidentka neutemeljeno v reviziji ponavlja pritožbene navedbe, da naj bi sodišče prve stopnje izdalo sodbo, v kateri izreka ni mogoče preizkusiti, da naj bi sodišče druge (identične navedbe v pritožbenem postopku glede sodbe prve stopnje) stopnje preseglo tožbeni zahtevek. S sodbo sodišča prve stopnje je bilo odločeno in s pritožbeno odločbo potrjeno, da tožniku delovno razmerje ni prenehalo 30. 9. 2008 z iztekom pogodbe zaposlitvi za določen čas z dne 21. 9. 2007, ampak mu še vedno traja, ker je bilo v dokaznem postopku ugotovljeno, da ni bilo zakonitega razloga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Sodišči sta tako svoji odločitvi primerno obrazložili, zato se ju da preizkusiti, pri tem pa tudi nista presegla okvire tožbenega zahtevka, ki se je glasil na transformacijo delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas.

8. V dokaznem postopku je bilo ugotovljeno, da je revidentka s tožnikom sklenila dve po vsebini isti pogodbi o zaposlitvi za določen čas za delovno mesto medijskega tehnika II: prvo z dne 28. 9. 2006 za čas od 1. 10. 2006 do 30. 9. 2007 in drugo z dne 21. 9. 2007 za čas od 1.10.2007 do 30.9.2008. Skupno je torej tožnik pri revidentki na podlagi pogodb o zaposlitvi za določen čas delal 2 leti. Kot razlog za sklenitev pogodb je bila navedena potreba po večji količini obdelovanja fotografij. Ugotovljeno je bilo, da ni bilo zakonitih razlogov za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, saj obseg dela ni bil le začasno povečan (3. alineja prvega odstavka 52. člena ZDR), niti ni bilo tožnikovo delo potrebno le za čas uvajanja novih programov, tehnologije ali drugih tehnoloških izboljšav v delovnem procesu (11. alineja prvega odstavka 52. člena ZDR). Ugotovljen je bil trajno povečan obseg dela, delo tožnika pa sedaj opravlja drug delavec. V skladu s 54. členom ZDR se v primeru nezakonite pogodbe o zaposlitvi za določen čas šteje, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas (transformacija delovnega razmerja). Ker v dokaznem postopku ni bil ugotovljen zakonit razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, je pravilno presojeno, da je narava pogodbenega delovnega razmerja trajna.

9. Protispisna je revizijska navedba, da pritožbeno sodišče ni preverilo zakonitost sklenitve pogodbe za določen čas. Pritožbeno sodišče izrecno navaja, da tudi ob sklenitvi druge pogodbe ni obstajal zakoniti razlog. Zatrjevanje obstoja začasno povečanega obsega dela pa predstavlja nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja v revizij (tretji odstavek 370. člena ZPP).

10. Glede na navedeno je odločitev sodišča druge stopnje pravilna, zato je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).