Jedro

Stranka je bila z napačnim pravnim poukom zavedena, da nima pravice do pritožbe. Procesni položaj ustreza obnovitvenemu razlogu iz 2. točke 394. člena ZPP. Vendar rok za vložitev predloga za obnovo iz 2. točke 396. člena ZPP v tem primeru ne more priti v poštev. Gre za prikrito pravno praznino. Uporabiti je treba argument teleološke redukcije.

Izrek

Reviziji se ugodi, sklep sodišča druge stopnje se razveljavi ter zadeva vrne temu sodišču v nov postopek.

Obrazložitev

V obravnavani zadevi je tožnik predlagal obnovo postopka iz obnovitvenega razloga po 2. točki 394. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS št. 26/99 - Uradni list RS, št.43/2006; ZPP). Sodišče je v rednem postopku štelo, da je tožba umaknjena, ker naj bi tožnik ne plačal sodne takse zanjo. Postopek je s sklepom opr.št. III P 405/99-5 z dne 12.11.1999 ustavilo. Sklep vsebuje pravni pouk, da zoper ta sklep ni pritožbe. Tožnik se proti sklepu ni pritožil, je pa sodišču dne 25.11.1999 predložil dokazilo, da je v danem roku sodno takso plačal. Dne 2.3.2004 je tožnik sodišču predlagal nadaljevanje postopka. Sodišče mu je v dopisu pojasnilo, da je postal sklep o ustavitvi postopka pravnomočen, ker se zoper njega ni pritožil, čeprav je razpolagal z dokazilom o plačilu sodne takse. Obnovitveni predlog tožnik opira na dejstvo, da mu je sodišče v sklepu o ustavitvi dalo napačen pravni pouk, češ da zoper sklep ni pritožbe ter da napačen pravni pouk ne more imeti škodljivih posledic za stranko. Za obnovitveni razlog naj bi izvedel, ko je prejel navedeni dopis sodišča, tj. 17.3.2004. Sodišče prve stopnje je predlogu za obnovo ugodilo in razveljavilo potrdilo o pravnomočnosti z dne 12.11.1999. Pritožbeno sodišče je pritožbi tožene stranke proti temu sklepu ugodilo ter sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da se predlog za obnovo postopka zavrže. V razlogih je navedlo, da je sicer prvo sodišče res zagrešilo napako, ko je v sklepu dne 12.11.1999 zapisalo, da zoper sklep ni pritožbe, vendar pa tudi sama stranka ni ravnala pravilno. Če bi ravnala v skladu s pravnim poukom, bi že tedaj štela, da je sklep o ustavitvi postal pravnomočen in bi morala torej že tedaj vložiti predlog za obnovo. Tega pa ni storila, kljub temu da jo ves čas zastopa kvalificirana pooblaščenka.

Proti sklepu vlaga revizijo tožnik. V njej uveljavlja revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču druge stopnje v ponovno odločanje ali pa ga spremeni in pritožbo tožene stranke zavrne. Ne strinja se z razlogi pritožbenega sodišča, da bi morala že v 30 dneh po prejemu sklepa z dne 12.11.1999 predlagati obnovo postopka. Meni, da pravno izhodišče, po katerem napačen pravni pouk ne more imeti škodljivih posledic za stranko, ne pomeni le tega, da ji zaradi tega ni bila odvzeta pritožba, marveč tudi to, da ob izkazanem pravočasnem plačilu sodne takse ni mogla nastopiti pravnomočnost tega sklepa. Prav zato je tudi predlagala nadaljevanje postopka. Sodišče bi moralo vsaj po prejemu vloge 25.11.1999 postopati v skladu z navedenim stališčem in postopek nadaljevati ali pa stranko že tedaj obvestiti, da predlagano nadaljevanje ni mogoče (v kolikor bi vztrajalo pri tem, da je bil pravni pouk pravilen). Tožeča stranka je tako izvedela, da se postopek ne nadaljuje in da ji je bil napačen pravni pouk v škodo, šele 22.3.2004. Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija je utemeljena.

V času vložitve tožbe (kakor tudi v času izdaje sklepa o ustavitvi postopka) veljavno besedilo ZPP je v četrtem odstavku 180. člena ZPP neizpodbojno domnevo o umiku tožbe vezalo ne neplačilo takse za tožbo in ne na nepredložitev potrdila o plačilu. Sklep o ustavitvi postopka je bil zato v obravnavani zadevi napačen, saj je tožeča stranka takso pravočasno plačala, le potrdila o tem ni predložila. To dejstvo bi lahko uveljavljala v pritožbenem postopku, a tega ni storila; je pa (v času zakonskega pritožbenega roka) sodišču vseeno predložila dokazilo o plačani sodni taksi. Pomembna okoliščina v zvezi s pravico do pritožbe in torej tudi v zvezi z abstraktnim pritožbenim postopkom je, da je sodišče v sklepu o ustavitvi postopka podalo napačen pravni pouk, da proti sklepu ni pritožbe, čeprav zakon to pravico v resnici daje.

Napačen pravni pouk je tisti pravni pouk, ki stranko pravno poučuje v nasprotju s pravom in jo torej spravlja v zmoto. Res je, da je imel tožnik ves čas postopka kvalificirano pooblaščenko. Vendar pa je prav tako res, da naj bi stranka sodišču zaupala. Objektivno gledano je zato tak, zavajajoč pravni pouk nezakonito postopanje, ki ne more biti predmet izpodbijanja z rednim pravnim sredstvom. Gre namreč prav za takšne vrste nezakonito postopanje, ki stranko, ki naj bi glede pravnega pouka sodišču zaupala, spravlja v zmoto, da nima pravnega sredstva, čeprav ga po ustavi in zakonu ima. Iz tega razloga je utemeljen pravni sklep, da gre za obstoj obnovitvenega razloga iz 2. točke 394. člena ZPP. Takšno stališče je izrecno izraženo v sklepu sodišča prve stopnje, implicitno pa tudi v sklepu pritožbenega sodišča. Težava nastopi glede vprašanja teka roka za vložitev predloga za obnovo. Drugi odstavek 396. člena ZPP namreč določa, da v tem primeru začne 30 dnevni subjektivni rok teči od dneva, ko je bila odločba vročena stranki. Pritožbeno sodišče gradi na tezi, da bi morala tožeča stranka predlog za obnovo vložiti v 30 dneh od prejema sklepa o ustavitvi postopka, saj je bila tedaj zavedena v zmotno prepričanje, da je sklep postal pravnomočen. Takšno razlogovanje pa vsebuje dve logični vrzeli. Prva je ta, da tožnik predloga za obnovo tedaj ne bi mogel vložiti, saj je postopek mogoče obnoviti le, če je ta pravnomočno končan. Niti z izdajo niti z vročitvijo sklepa o ustavitvi pa postopek v resnici še ni bil pravnomočno končan. Druga logična vrzel v takšnem pravnem sklepanju pa je ta, da je okoliščina, ki v obravnavani zadevi predstavlja obnovitveni razlog, ta, da je stranka prejela v odločbi napačen pravni pouk. S prejemom odločbe je bila torej zavedena, ni pa s prejemom odločbe izvedela za obnovitveni razlog (torej za napačnost pravnega pouka).

Očitno torej je, da v obravnavanem primeru rok iz 2. točke 396. člena ZPP ne more priti v poštev. Prejem zavajajočega pravnega pouka namreč ne more predstavljati začetka teka subjektivnega roka, kajti subjektivni rok je vezan na strankino zavedanje obstoja obnovitvenega razloga. To pa pomeni, da gre v obravnavanem primeru za obstoj prekrite pravne praznine v procesnem zakonu. Rok iz 2. točke 396. člena ZPP namreč neločljivo temelji na predpostavki, da stranka s prejemom odločbe izve, da ji je bila v postopku prikrajšana možnost obravnavanja pred sodiščem: tedaj se ji razodene že končan postopek in v njem lahko opazi nezakonitost, zaradi katere ni mogla sodelovati na naroku in podobno. Obravnavan primer se od navedenega toposa, na katerem gradi pravilo, v bistvenih lastnostih razlikuje. Tu je namreč prav prejem odločbe tista okoliščina, ki stranki, nasprotno, zastre možnost obravnavanja pred sodiščem (ali jo vsaj spravi v zmoto). Uporaba roka iz navedene zakonske točke bi tako zanikala strankino pravico predlagati obnovo postopka. Na mestu je uporaba argumenta teleološke redukcije.

Po analogiji z drugimi obnovitvenimi primeri bi rok v takšnem primeru lahko začel teči tedaj, ko stranka izve za obnovitveni razlog (to je tedaj, ko je izvedela ali pa bi vsaj morala vedeti, da je bila zavedena). V tem pogledu bi veljala teza tožeče stranke, da je bilo to tedaj, ko ji je sodišče v dopisu pojasnilo, da je sklep postal pravnomočen, ker se proti njemu ni pritožila.

Iz navedenih razlogov izhaja, da je sodišče ob reševanju pritožbe tožene stranke, napačno uporabilo pravila procesnega prava (2. točko prvega odstavka 396. člena ZPP). To je revizijskemu sodišču narekovalo, da je sklep sodišča druge stopnje razveljavilo (prvi odstavek 379. člena ZPP v povezavi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP). Sodišče druge stopnje bo moralo v ponovljenem postopku ponovno odločati o pritožbi tožene stranke proti sklepu sodišča prve stopnje, da se obnova dovoli.