Jedro

Neutemeljenost predloga, ker ni zatrjevanega odstopa od sodne prakse.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je po ugotovitvi vzajemnih terjatev pravdnih strank (tožnikove do toženke v znesku 18.863,41 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 6. 2008 do plačila ter toženkine do tožnika v znesku 361,88 EUR) in njunem medsebojnem pobotanju razsodilo, da mora toženka plačati tožniku 18.863,41 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 5. 2012 do plačila ter 6.778,58 EUR. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo, toženko pa zavezalo k povrnitvi pravdnih stroškov.

2. Sodišče druge stopnje je toženkino pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje ter odločilo, da pravdni stranki krijeta sami vsaka svoje pravdne stroške. Z dopolnilno sodbo je prvotno sodbo v izreku dopolnilo tako, da je toženki za plačilo terjatve določilo 15-dnevni izpolnitveni rok. Potrdilo je zaključke sodišča prve stopnje: da sta pravdni stranki oporočna dediča po pok. V. P., ki je umrl 24. 6. 2008 (Sklep o dedovanju D 421/2008 z dne 28. 1. 2009) vsaka do polovice zapuščine; da si je toženka, ki je edina razpolagala z bančno kartico zapustnikovega bančnega računa, za časa življenja zapustnika iz tega bančnega računa prilastila sporne zneske brez zapustnikove vednosti in soglasja ter s tem zapustnika zanje neupravičeno prikrajšala; da je tožnik za sporne dvige izvedel šele po pravnomočnosti sklepa o dedovanju in da toženka ni dokazala, da ji je zapustnik denarna sredstva podaril. Glede ugovora zastaranja je zaključilo, da je tožba pravočasna. Zapuščino predstavlja premoženje zapustnika, ki ga je le-ta imel ob smrti, vtoževanega denarja pa zapustnik ob svoji smrti ni več imel zaradi toženkinih neupravičenih dvigov iz bančnega računa, zato v obravnavanem primeru ne gre za spor o obsegu zapuščine in ne gre za uporabo 220. in 224. člena Zakona o dedovanju. Gre namreč za terjatev zapustnika, ki jo uveljavlja tožnik kot dedič na podlagi neupravičene pridobitve (190. člen Obligacijskega zakonika – OZ) in jo lahko uveljavlja v pravdi mimo zapuščinskega postopka. Velja torej pet letni zastaralni rok (346. OZ).

3. Toženka je vložila predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje. Predlaga, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo. Navaja, da gre v obravnavani zadevi za pravno vprašanje, glede katerega odločitev nižjih sodišč odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča in se sklicuje na zadeve Vrhovnega sodišča II Ips 981/2008, II Ips 753/2006, II Ips 23/2000 in II Ips 460/2000. V zvezi s tem postavlja naslednja pravna vprašanja: 1) Ali mora dedič uveljaviti njemu pripadajoči delež zapustnikove terjatve dediča v zapuščinskem postopku ali lahko to stori tudi po pravnomočnosti sklepa o dedovanju s tožbo vloženo pred potekom splošnega 5-letnega zastaralnega roka? 2) Ali pravnomočen sklep o dedovanju veže stranke samo glede odločbe o pravici do dedovanja, ali tudi glede obsega zapuščine (terjatev zapustnika do sodedičev)? 3) Če mora dedič delež na zapustnikovi terjatvi do sodedičev uveljaviti že v zapuščinskem postopku, pa po pravnomočnosti sklepa o dedovanju zve za nova dejstva in nove dokaze, ali lahko vloži tožbo tudi po preteku 30-dnevnega roka iz 6. točke prvega odstavka 396. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)? 4) Ali zatrjevanje toženke, da sporni znesek predstavlja darilo zapustnika, pomeni, da gre za spor o obsegu zapuščine in za ta primer veljajo pravila o obnovi postopka?

4. Predlog ni utemeljen.

5. Zatrjevani odstop od sodne prakse ni podan. Zadeve, na katere se sklicuje toženka, niso primerljive z obravnavano zadevo, saj gre za drugačno pravno in dejansko stanje. V zadevah, na katere se sklicuje toženka (II Ips 981/2008, II Ips 753/2006, II Ips 23/2000 in II Ips 460/2000) je šlo za uveljavljanje zahtevkov po dednopravnem temelju in pravde ob pogojih za obnovo postopka po 224. členu Zakona o dedovanju (ZD), pri katerem se pri presoji zastaralnega roka uporabi 396. člen ZPP v zvezi z 224. členom ZD. V obravnavani zadevi pa gre za presojo utemeljenosti obligacijskopravnega (obogatitvenega) zahtevka in posledično uporabo določbe 346. člena OZ o splošnem 5-letnem zastaralnem rok.

6. Ker niso izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije iz 367.a člena ZPP, je revizijsko sodišče na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP predlog toženke za dopustitev revizije zavrnilo.