Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ko sodišče odloča o načinu delitve stvari, pa med solastniki ni sporazuma, more sodišče utemeljiti, zakaj je posameznemu solastniku dodelilo stvar, oziroma utemeljiti, v čem je podan njegov upravičen interes za dodelitev te stvari.
Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi v 3. alineji točke 3 izreka ter v izreku pod točko 4 in 5 ter se zadeva v tem obsegu vrne prvemu sodišču v novo odločanje.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek v delu, ki se nanaša na Srednjo šolo za gostinstvo in turizem, vzelo na znanje brezplačen odstop solastninskega deleža K.Z. d.o.o. N. na nepremičninah vpisanih v vl. št. 1167 k.o. D. Republiki Sloveniji, preostale nepremičnine pa razdružilo tako, da je vsakemu od udeležencev dodelilo v last in posest posamezne parcele, kot to izhaja iz točke 3 izreka sklepa sodišča prve stopnje. Zaradi razlike v vrednosti prejetih nepremičnin in vrednostjo solastninskih deležev je nato odločilo, da je dolžna Mestna občina N. posameznim udeležencem izplačati določene zneske, prav tako pa tudi nasprotni udeleženec J. Z., ki je dolžan A. H. izplačati 173.349,10 SIT.
Odločilo je še o stroških postopka.
Proti sklepu, ki ga izpodbija glede odločitve o tem, da se parceli št. 382/1 in 382/3 dodelijo Mestni občini N., se pritožuje nasprotni udeleženec J. Z., ki pritožbenemu sodišču predlaga razveljavitev sklepa v tem delu in vrnitev zadeve v novo odločanje, v katerem naj se odloči, da se ti dve parceli dodelita pritožitelju oziroma, da se pri odločanju o razdružitvi solastnega premoženja navedeni parceli izvzame. Navaja, da je sodišče prve stopnje prej omenjeni parceli dodelilo Mestni občini N., ker je ugotovilo, da slednja izkazuje interes za ti parceli, kar pa ni podprto z relevantnimi dejstvi in dokazi v postopku. Lastninski deleži Mestne občine N. na teh nepremičninah namreč predstavljajo še nevrnjene deleže teh zemljišč v postopku denacionalizacije, ki pa bodo prej ali slej vrnjeni pravnim naslednikom upravičenca. To dejstvo govori za manjši in ne za večji interes te nasprotne udeleženke za dodelitev teh parcel, saj bo s končanjem denacionalizacijskega postopka ponovno prišlo do solastništva na teh parcelah s pravnimi nasledniki upravičenca. S predlogom pritožitelja, da se mu dodelijo parceli 382/1 zaradi dostopa do parcele 380/2, ki je tudi še v denacionalizacijskem postopku, so soglašale vse tri predlagateljice, pa je sodišče vendarle odločilo drugače. Nobenega razloga ni, da se v denacionalizacijskem postopku Mestna občina ne bi strinjala z vrnitvijo še preostalih delov parcele št. 382/1 in parcele št. 382/3 upravičencu. Dokaz za to je delna denacionalizacijska odločba z dne
3.5.2004, s katero se upravičencu vrne še preostali del parcele 382/3 v deležu 509/1168. Ta parcela je tako v celoti vrnjena upravičencu.
Odločitev prvega sodišča glede dodelitve parcel št. 382/1 in 382/3 je tako preuranjena.
Pritožba je utemeljena.
Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijanega sklepa navedlo, da je parceli št. 382/1 in 382/3, obe k.o. D., dodelilo Mestni občini N., ker je za njih izkazala interes.
Podrobneje je nato prvo sodišče utemeljilo, zakaj ni upoštevalo predloga pritožitelja, da se mu dodeli parcela št. 382/3, na kateri je zatrjeval obstoj interesa. Pri tem pa prvo sodišče ni v ničemer utemeljilo, zakaj obstoji interes Mestne občine N. za dodelitev prej navedenih parcel. Zgolj njena izjava, da je zainteresirana za navedeni dve parceli še ne omogoča zaključka, da je podan njen upravičeno večji interes za dodelitev navedenih parcel. Res je, kar je navedeno v prvostopnih razlogih, da zemljišča, ki so bila dodeljena pritožitelju po vrednosti presegajo njegov solastninski delež, vendar enako ali še bolj to velja za Mestno občino N., katera glede na svoj solastninski delež na parcelah št. 382/1 in 382/3 k.o. D. z dodelitvijo teh dveh parcel v celoti prejme bistveno večjo vrednost, kot pa znaša njen solastninski delež. To izhaja iz same točke 4 izreka prvostopnega sklepa oziroma v njem navedenih zneskov, ki jih je v denarju ta nasprotna udeleženka dolžna plačati drugim udeležencem. Prvo sodišče je sicer glede na stanje na dan zadnjega naroka utemeljeno štelo, da je Mestna občina N. do deleža, kot je izkazan v zemljiški knjigi, solastnica parcele št. 382/1 in 382/3, vendar pa pritožbene trditve in pritožbi priložena denacionalizacijska odločba z dne 3.5.2004 v prilogi pod B14. Izkazujejo, da je Mestna občina N. dolžna vrniti denacionalizacijskemu upravičencu v last in posest v naravi parcelo št. 382/1 v deležu 3344/5359, torej v takšnem deležu, kot je bila ob izdaji sklepa solastnica te parcele. Trditve o tem, da občina ni več lastnica parcele št. 382/1, pritožitelj pred sodiščem prve stopnje ni mogel niti postaviti in tudi ne predložiti dokaza, glede na to, da denacionalizacijska odločba, s katero je vrnjeno navedeno zemljišče, datira z dne 3.5.2004, izpodbijani sklep pa z dne 6.4.2004. Pokaže pa se, da so utemeljene pritožbene trditve, po katerih je bilo o tem, komu se dodelita parceli št. 382/1 in 382/3 v last in posest v celoti odločeno preuranjeno. Z izpodbijanim sklepom, ki dodeljuje navedeni dve parceli Mestni občini N., je namreč vzpostavljeno stanje, po katerem bo glede na denacionalizacijsko odločbo iz priloge pod B14, ki sicer res še ni dokončna, glede parcele št. 382/1 ponovno vzpostavljena solastnina. Vse navedeno, pomanjkljivi razlogi o tem, zakaj dodeliti parceli št. 382/1 in 382/3 prav Mestni občini N. in pa še vedno tekoči denacionalizacijski postopek glede navedenih dveh parcel, narekujejo razveljavitev tistega dela izpodbijanega sklepa, ki se nanaša na ti dve parceli, torej tretje alineje točke 3 sklepa.
V posledici delne razveljavitve sklepa o razdružitvi pa je potrebno razveljaviti tudi odločitev o tem, koliko morajo posamezni solastniki izplačati na račun razlike med prejeto vrednostjo nepremičnin in vrednostjo svojih solastninskih deležev drugim solastnikom, pa tudi odločba o stroških postopka. Pred dokončno odločitvijo o dodelitvi parcel 382/1 in 382/3 posameznemu od udeležencev namreč še ni mogoče ugotoviti, kakšno bo ob dokončni razdružitvi solastnih nepremičnin lastninsko stanje posameznega udeleženca, od katerega je odvisna razdelitev skupnih stroškov postopka.