Jedro

Način izvrševanja skupnega starševstva je glede na mnenje CSD po presoji pritožbenega sodišča v osnovi tudi primeren in deklicama v korist. To je, da deklici živita pri materi, z očetom pa preživljata manj časa, in ne, da se v vzgoji in varstvu starša tedensko izmenjujeta. Pri oceni koristi otroka ima pomembno težo tudi kontinuiran sistem varstva in vzgoje.

Pritožbeno sodišče je ugotovilo in ocenilo, da ni nobenega utemeljenega razloga, da se skupno starševstvo ne bi izvajalo v polnejši meri, ne le tako, da sta dekleti pri očetu zgolj vsak drugi vikend ter določen čas med prostimi dnevi (počitnice, prazniki). Kot primerneje pritožbeno sodišče ocenjuje, da sta dekleti pri očetu več časa, in sicer tudi med tednom.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišče prve stopnje v V. točki izreka spremeni tako, da se izvrševanje skupnega starševstva dopolni tako, da poleg časa, ki ga mld. A. in B. A. preživita z očetom, kot je določen v III. točki, dekleti z očetom preživita še dva dni med tednom, in sicer vsak torek in četrtek od 16. do 19. ure.

II. Sicer se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem, pa nespremenjenem delu potrdi.

III. Udeleženca sama krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v obravnavanem družinskem sporu odločilo, da se hčerki udeležencev tega postopka mld. A. A. (roj. 2011) in B. A. (roj. 2014) zaupata v skupno vzgojo in varstvo (tč. I. izreka sklepa), določilo njuno stalno bivališče na naslovu matere (II. tč.), in določilo način izvajanja skupnega starševstva, in sicer tako, da deklici bivata večinoma pri materi, z očetom pa preživita vsak drugi konec tedna ter določen čas med šolskimi počitnicami in prazniki. Določilo je preživnino, ki jo mora oče plačevati materi za mladoletni hčeri, in sicer za A. A. 200, za B. A. pa 180 EUR (IV. tč.). Drugačne predloge udeležencev je zavrnilo (V. tč.) in odločilo, da vsak od njiju sam krije svoje stroške postopka (VI. tč.).

2. Zoper sklep se je pritožil nasprotni udeleženec, ki predlaga njegovo razveljavitev, opredeljuje tudi pritožbene stroške. Kot ključno očita, da bi sodišče v zadevi moralo angažirati sodnega izvedenca psihologa, ki bi natančno preučil dejansko situacijo, razmere, odnose ter sposobnosti. Opisuje kronologijo zadeve. Izraža prepričanje, da mati ogroža razvoj hčera, saj ti potrebujeta enako oba starša, sta nanju navezani in si tega želita. Po mnenju pritožnika mati nima ustreznih starševskih kapacitet, saj je pri A. že prišlo do delne odtujitve. Stiki se do januarja 2023 praktično niso izvajali. Sedaj oz. od izdaje začasne odredbe je precej bolje. Nato pritožnik citira 1. in 2. odst. 141. čl. Družinskega zakonika ter nekaj delov različnih odločb tukajšnjega pritožbenega sodišča, in sicer kot podkrepitev svojega stališča, da morajo biti stiki med otroki in roditeljem čimbolj enakovredni, ker so otroku načeloma vedno v korist, ter v podkrepitev tega, da mnenje CSD ni povsem enako izvedenskemu mnenju. Nato obsežno navaja, kaj vse bi lahko izvedenec v tej zadevi raziskal in povedal. Odločitev se zato pritožniku zdi preuranjena. Svoje otroke ima neizmerno rad, rad bi enakovredno sodeloval pri njuni vzgoji in varstvu, preživeti z njima čim več časa. Pravi, da ima najmanj enake starševske kapacitete kot mati. Primarno predlaga, da se skupno starševstvo izvršuje po režimu "teden-teden". Zato se mu zdi napačna tudi odločitev o preživnini, ki bo morala biti v tem primeru drugačna.

3. Na pritožbo je predlagateljica odgovorila, predlagala njeno zavrnitev ter opredelila svoje pritožbene stroške.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Senat sodišča druge stopnje je spoznal, da je treba za pravilno oz. popolno ugotovitev dejanskega stanja ponoviti nekatere od že izvedenih dokazov pred sodiščem druge stopnje in je hkrati ob razpisu obravnave odločil, da pooblastila, ki jih ima glede priprave in vodenja obravnave predsednik senata, preidejo na sodnika poročevalca. Senat je nadalje ocenil, da ne gre za zapleteno zadevo glede pravnih ali dejanskih vprašanj in da od odločitve o pritožbi ni mogoče pričakovati rešitev pomembnega pravnega vprašanja, zato je ob razpisu obravnave odločil, da bo o zadevi odločila sodnica poročevalka kot sodnica posameznica (2., 3. in 4. odst. 347 čl. ZPP).

6. Na pritožbeni obravnavi so bili ponovljeni vsi že tekom sojenja pred sodiščem prve stopnje izvedeni dokazi, dodatno pa sta bila oba roditelja, torej udeleženca postopka, še zaslišana.

7. Očitana kršitev določb postopka zaradi tega, ker sodišče ni izvedlo predlaganega dokaza z izvedencem psihološke stroke, ni storjena. Tak dokaz ni obligatoren in v konkretnem primeru ni bilo posebne indikacije, da bi se izvedel. Izvedensko mnenje lahko v marsikaterem primeru uspešno nadomesti mnenje Centra za socialno delo (CSD).

8. Mnenje CSD ima v postopkih, v kateri gre za varstvo koristi otrok, posebno težo; Navedbe centra za socialno delo v mnenju in drugih pisanjih se po določbi 108. čl. Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) štejejo za izpovedbe osebe, ki ima o teh dejstvih posebno strokovno znanje. Poročilo CDS, katerega namen je razjasnitev določenih dejanskih vprašanj, ima bistvene značilnosti in strukturo izvedenskega mnenja: izvidu, to je ugotovitvam dejstev, sledi mnenje, katerega bistvo je ocena dejstev s stališča stroke oziroma pravil znanosti. CSD v sporih iz razmerij med starši in otroki organ kot socialnega skrbstva nastopa kot specifičen pomočnik sodišča in z njim sodeluje v funkciji varstva javnega interesa. Z zbiranjem podatkov o osebnih in družinskih razmerah otrok in njihovih staršev opravlja naloge pomožnega preiskovalnega organa, hkrati pa ima poseben procesni položaj, ki je zaradi njegovega strokovnega znanja in izkušenj blizu položaju sodnega izvedenca.1

9. CSD je v tej zadevi podal mnenje dvakrat, 13. 4. 2022, ter še 19. 1. 2023 ter ni zaznal potrebe, da se v postopek pritegne sodnega izvedenca. CSD je ocenil je, da imata oba starša ustrezne starševske kapacitete, v kar sodišče prve stopnje ni podvomilo, niti tega dvoma nima pritožbeno sodišče. CSD je nadalje ugotovil, da se je mati že od začetka več vključevala v življenje otrok ter skrbela za njun psihosocialni razvoj; predlagal je, da naj se deklici zaupata materi, z očetom pa naj imata stike.

10. Sodišče prve stopnje se je ne glede na tako mnenje pravilno odločilo za tim. skupno starševstvo. Kot že navedeno, je tudi CSD mnenja, da imata oba primerna starševske kapacitete. Na ta način, torej preko skupnega starševstva, tudi formalno, ne le dejansko oba roditelja enakovredno sodelujeta pri vseh pomembnih odločitvah otrok in sta njuna enakovredna skrbnika. Čeprav je med staršema še vedno izražena visoka stopnja konflikta, o čemer se je na pritožbeni obravnavi prepričalo tudi pritožbeno sodišče, ni zanemarljivo, da sta se o nekaterih pomembnih in vsakdanjih stvareh vendarle sposobna dogovarjati, denimo za preživljanje praznikov in počitnic, soglašala sta tudi glede psihološke obravnave starejše hčere, pri kateri sta oba zaznala določeno težavo (puljenje las).

11. Način izvrševanja skupnega starševstva je glede na mnenje CSD po presoji pritožbenega sodišča v osnovi tudi primeren in deklicama v korist. To je, da deklici živita pri materi, z očetom pa preživljata manj časa, in ne, da se v vzgoji in varstvu starša tedensko izmenjujeta. Pri oceni koristi otroka ima pomembno težo tudi kontinuiran sistem varstva in vzgoje: deklici sta se iz skupnega doma z materjo že pred časom odselili, mati se jima je ves čas njunega življenja bolj posvečala, tako da sta brez dvoma na tak osnovni režim življenja dobro navajeni in ga ni smiselno drastično spreminjati.2

12. Vendar je pritožbeno sodišče ugotovilo in ocenilo, da ni nobenega utemeljenega razloga, da se skupno starševstvo ne bi izvajalo v polnejši meri, ne le tako, da sta dekleti pri očetu zgolj vsak drugi vikend ter določen čas med prostimi dnevi (počitnice, prazniki). Kot primerneje pritožbeno sodišče ocenjuje, da sta dekleti pri očetu več časa, in sicer tudi med tednom. To je bil tudi prvoten predlog matere, kot izhaja iz mnenja CSD z dne 13. 4. 2022, le da je CSD nato zaključil, da stiki med tednom niso možni zaradi očetovega delovnika.

13. Pritožbeno sodišče se je na obravnavi prepričalo, da to ne drži; oče je zagotovil, da si delovnik lahko prilagodi, ker je samozaposlen, in to ni bilo niti prerekano. Za primer posameznega dogodka, ko bi bil zadržan, pa za dekleti pri očetu lahko kratek čas poskrbita tudi očetova starša, torej stara starša obeh deklet, proti čemur tudi mati ni izrazila nobenega zadržka, niti ga ne vidi pritožbeno sodišče. 14. Tudi CSD je 19. 1. 2023 poudaril, da je očetova vloga v življenju deklic pomembna, da je pomembno, da sta otroka varno navezana na oba starša. Za to sta v enaki meri odgovorna oba: Mati mora deklici na stik ustrezno pripraviti in ju spodbuditi (ne zgolj predočiti, da na stik morata, ker je tako določilo sodišče), oče pa se mora potruditi za podajanje občutka varnosti in podpore, da bo občutljiv in dovzeten za njune potrebe.

15. Praktičnih ovir za bolj enakovredno oz. enakomerno izvajanje skupnega starševstva tudi ni: Oba roditelja živita dokaz blizu drug drugega, oba se zavedata, da imata deklici tudi izvenšolske dejavnosti (šport, glasbo) in v tem ne vidita nobenih ovira ali zadržkov: Oče je prepričljivo zagotovil, da bo tudi on poskrbel za njuna udejstvovanja, kar občasno postori že sedaj.

16. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi nasprotnega udeleženca delno ugodilo ter izpodbijano odločitev o načinu izvajanja skupnega starša delno spremenilo, in sicer tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (1. odst. 355 čl. in 1. al. 358. čl. ZPP v zvez s 3. tč. 365. čl. ZPP v zvezi z 42. čl. ZNP-1).

17. Sicer je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje, saj je, kot pojasnjeno, odločitev o vzgoji in varstvu sicer pravilna (2. tč. 365. čl. ZPP v zv. z 42. čl. ZNP-1). Pravilna in zakonita je tudi odločitev o preživnini, ki jo je pritožnik izpodbijal zgolj "posledično", sicer pa ne posebej obrazloženo. Tudi v okviru preizkusa po uradni dolžnosti pritožbeno sodišče v tem delu izpodbijanega sklepa ni našlo relevantnih napak in ocenjuje odločitev kot koristno in primerno za obe dekleti (2. odst. 350. čl. ZPP v zvezi z 42. čl. ZNP-1).

18. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 1. odst. 165. čl. ZPP v zvezi z 42. čl. in 2. odst. 55. čl. ZNP-1). Ker gre za postopek, ki je voden zaradi koristi mladoletnih otrok, je najprimerneje, da oba udeleženca sama krijeta vsak svoje stroške, tudi pritožbenega postopka.

1 Prim. odločitev Vrhovnega sodišče RS v zadevi II Ips 682/2007. 2 Prim. odločitev Vrhovnega sodišče RS v zadevi II Ips 646/2005.