Jedro

Trditveno in dokazno breme glede premoženjskega stanja, ki utemeljuje taksno oprostitev, sta na strani predlagatelja oprostitve, saj predstavlja taksna oprostitev izjemo glede na splošno obveznost plačila sodnih taks.

Pritožnica v obravnavanem primeru ni uspela izkazati, da njeno ugotovljeno finančno, likvidnostno in premoženjsko stanje opravičuje zaključek, da nima sredstev za plačilo sodne takse za pritožbo in da jih tudi ne more zagotoviti v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožeče stranke (v nadaljevanju pritožnice) za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo v tem upravnem sporu.

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje pritožnica vlaga pritožbo, v kateri navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje predlogu za oprostitev plačila sodne takse ugoditi, saj ima že več let zaradi neplačila davkov v višini 543.451,85 EUR blokiran transakcijski račun. Sodišče prve stopnje bi po njenem mnenju moralo pri odločitvi upoštevati odločbo Ustavnega sodišča U-I-191/14-6 z dne 25. 9. 2014. Predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni in predlogu za oprostitev plačila sodne takse ugodi oziroma, da postopek prekine in vloži zahtevo za presojo ustavnosti četrtega in petega odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1).

3. Pritožba ni utemeljena.

4. ZST-1 v četrtem odstavku 11. člena določa, da lahko sodišče pravno osebo (delno) oprosti plačila taks za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, če nima sredstev za plačilo celotne takse in jih tudi ne more zagotoviti, oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Pri odločanju o oprostitvi stranke, ki je pravna oseba, mora sodišče upoštevati njeno premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje (peti odstavek 11. člena ZST-1). V skladu s prvim odstavkom 12. člena ZST-1 odloča sodišče o taksni oprostitvi na predlog stranke, ki mu mora stranka priložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo (drugi odstavek 12. člena ZST-1). Če je stranka pravna oseba ali podjetnik posameznik, izjava o premoženjskem stanju vsebuje zlasti podatke o premoženju, denarnih sredstvih in dohodkih iz dejavnosti v Republiki Sloveniji in tujini (tretji odstavek 12. člena ZST-1).

5. Natančnejšo vsebino izjave o premoženjskem stanju in obliko obrazca, na katerem je treba izpolniti to izjavo, določa Pravilnik o obrazcu izjave o premoženjskem stanju(1). V skladu z Navodili za izpolnjevanje izjave o premoženjskem stanju, ki so sestavni del tega pravilnika, mora pravna oseba v obrazcu izjave o premoženjskem stanju (poleg identifikacijskih podatkov) navesti višino aktive in pasive iz bilance stanja iz zadnjega letnega poročila, podatek o čistem poslovnem izidu obračunskega obdobja in višino bilančnega dobička oziroma izgube, oboje iz izkaza poslovnega izida iz zadnjega letnega poročila. Navede se tudi, ali je imela pravna oseba v zadnjih treh mesecih prilive na transakcijski račun, številka transakcijskega računa ter naziv banke, pri kateri je račun odprt. Pod opombami se vpišejo morebitne okoliščine, potrebne za natančnejše razumevanje materialnega stanja vlagatelja.

6. Sodišče o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks odloča na predlog stranke. Trditveno in dokazno breme glede premoženjskega stanja, ki utemeljuje taksno oprostitev, sta tako na strani predlagatelja oprostitve, saj predstavlja taksna oprostitev izjemo glede na splošno obveznost plačila sodnih taks.(2)

7. Sodišče prve stopnje je utemeljenost predlagane oprostitve plačila sodne takse presojalo na podlagi podatkov v pritožničini izjavi o premoženjskem stanju, ki se nanašajo na pravno osebo (drugi in tretji odstavek 12. člena ZST-1), v kateri je pritožnica vse rubrike, torej aktivo, pasivo, čisti poslovni izid obračunskega obdobja in bilančni dobiček, prečrtala, ter navedla, da v zadnjih treh mesecih ni imela prilivov na transakcijski račun. Pri presoji je upoštevalo tudi podatke, pridobljene iz uradnih evidenc (četrti odstavek 12. člena ZST-1). Iz zadnjega dostopnega letnega poročila za leto 2014, objavljenega na spletni strani AJPES, izhaja, da so na dan 31. 12. 2014 pritožničina sredstva (in na drugi strani obveznosti do virov sredstev) znašala 15.374,00 EUR, med katerimi so bile izkazane kratkoročne poslovne terjatve v višini 15.031,00 EUR in denarna sredstva v višini 343,00 EUR.

8. Glede na pojasnjeno dokazno breme (glej 6. točko obrazložitve tega sklepa) je po presoji Vrhovnega sodišča pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da pritožnica v obravnavanem primeru ni uspela izkazati, da njeno ugotovljeno finančno, likvidnostno in premoženjsko stanje opravičuje zaključek, da nima sredstev za plačilo sodne takse za pritožbo v višini 33,00 EUR, in da jih tudi ne more zagotoviti v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti.

9. Utemeljenosti predloga za oprostitev plačila sodnih taks namreč podatki, ki jih je pri odločitvi imelo na voljo sodišče prve stopnje, ne izkazujejo. Kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje, to pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks ne upošteva le finančnega in likvidnostnega stanja pravne osebe, temveč tudi njeno realno premoženje. Stranka, ki razpolaga s premoženjem, mora trditi in izkazati razloge, zakaj ga ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo takse.(3) V obravnavanem primeru že bilanca stanja na dan 31. 12. 2014 kaže, da ima pritožnica premoženje, ki onemogoča zaključek, da bi plačilo zneska 33,00 EUR ogrozilo njeno dejavnost. Pritožnica pa niti v predlogu za taksno oprostitev niti v izjavi o premoženjskem stanju, ki v rubriki „opombe“ omogoča dodatna pojasnila in navedbe v zvezi z finančnim, likvidnostnim in premoženjskim stanjem predlagatelja, ni zatrjevala in izkazovala okoliščin, na podlagi katerih bi sodišče prve stopnje lahko presodilo, da premoženja ne more unovčiti, oziroma da izkazanih poslovnih terjatev ne more izterjati od svojih dolžnikov, niti okoliščin, ki bi izkazovale, da bi plačilo sodnih taks ogrozilo njeno dejavnost. 10. Na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje po presoji Vrhovnega sodišča ne vplivajo pavšalne pritožbene navedbe o večletni blokadi pritožničinega transakcijskega računa, saj pritožnica z ničemer ne izkaže, da je imela transakcijski račun v času odločanja sodišča prve stopnje o taksni oprostitvi res blokiran. Zgolj dejstvo, da je bil 21. 10. 2014 izdan sklep o davčni izvršbi za poplačilo davčnega dolga v višini 543.451,85 EUR, samo po sebi še ne pomeni, da je imela pritožnica v času, ko je vložila predlog za taksno oprostitev (14. 10. 2015) oziroma pritožbo, v kateri se je na to okoliščino prvič sklicevala, še vedno blokiran transakcijski račun. Pri tem Vrhovno sodišče še pripominja, da blokada transakcijskega računa sicer izkazuje določene občasne likvidnostne težave, ni pa že sama po sebi pokazatelj take trajnejše nelikvidnosti, pri kateri bi plačilo sodne takse v višini 33,00 EUR ogrozilo dejavnost pritožnice. Poleg tega iz podatkov upravnega spisa v obravnavani zadevi izhaja, da je bila pritožnica za revizijo, ki jo je vložila v tem upravnem sporu, sposobna plačati sodno takso za revizijo v višini 164,00 EUR, kar kaže na to, da pritožničin transakcijski račun bodisi ni (v celoti) blokiran, ali pa je pritožnica sredstva za plačilo sodne takse uspela zagotoviti na drug način.

11. Sklep Ustavnega sodišča U-I-191/14-6 z dne 25. 9. 2014, na katerega se v pritožbi sklicuje pritožnica, na odločitev v teh zadevah ne vpliva, saj je v njem Ustavno sodišče začasno zadržalo izvrševanje prvega odstavka 11. člena v zvezi z drugim in tretjim odstavkom 11. člena ZST-1 v delu, ki ne omogoča, da sodišče oprosti stranko plačila sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi v celoti, ko stranka ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa in ne izpolnjuje zakonskih pogojev, da bi jo prejela, pa bi bila s plačilom sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo osebe, ki jih je dolžna preživljati. V obravnavani zadevi namreč ne gre za tako situacijo.

12. Do predloga za prekinitev postopka in vložitev zahteve za presojo ustavnosti četrtega in petega odstavka 11. člena ZST-1 se Vrhovno sodišče zaradi njegove nekonkretiziranosti ne opredeljuje.

13. Ker pritožbene navedbe niso utemeljene in niso podani razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena ZUS-1 v zvezi z 82. členom ZUS-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

14. Pritožnica s pritožbo ni uspela, zato sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

(1) Ur. l. RS, št. 93/2008, 26/2011. (2) Prim. sklepe VSRS I Up 372/2014 z dne 29. 1. 2015, I Up 349/2013 z dne 7. 11. 2013 in I Up 394/2013 z dne 26. 2. 2014. (3) Prim. sklepa Vrhovnega sodišča I Up 394/2013 z dne 26. 2. 2014 in I Up 76/2014 z dne 29. 1. 2015.