Jedro

V skladu z drugim odstavkom 87. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/2013 - ZDR-1) mora delodajalec v odpovedi pogodbe o zaposlitvi pisno obrazložiti dejanski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Sodišče pri presoji zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi delodajalca izhaja iz dejanske obrazložitve tega razloga. Ker iz obrazložitve odpovedi jasno izhaja, da je tožena stranka z namenom optimizacije delovnih procesov izvedla reorganizacijo sektorja škod, v katerem se v okviru področja pravne likvidacije ustanovi služba za likvidacijo nezgodnih zavarovanj, medtem ko se služba likvidacije škod osebnih zavarovanj v PE X. ukine, je navedla, da z reorganizacijo uvaja nov način in proces dela, ki je bolj avtomatiziran. S tem je v zadostni meri pisno obrazložila dejanski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici z dne 24. 3. 2014 ter posledično tudi reintegracijski in reparacijske zahtevke. Odločilo je, da tožnica krije svoje stroške postopka.

2. Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov, določenih v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP). V pritožbi navaja, da je bila tožena stranka v odpovedi dolžna navesti vse razloge, zaradi katerih je tožničino delo postalo nepotrebno. Dejanskih ugotovitev sodišča, da so se administrativna dela, ki jih je opravljala tožnica, prenesla v službo za administrativno podporo, in da je del tožničinih opravil tožena stranka prenesla na klicni center pri drugi družbi, tožena stranka ni navedla in obrazložila v redni odpovedi pogodbi o zaposlitvi. Ker v sodnem postopku tožena stranka ne more več uveljavljati drugih razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi, sodišče ne bi smelo upoštevati navedenih dejanskih razlogov. Tožnica se ne strinja z dokazno oceno sodišča, da ji je bila ponujena ustrezna zaposlitev pri drugem delodajalcu. Tožena stranka je tožnici odpovedala pogodbo o zaposlitvi za drugo delovno mesto (referent), kot pa je imela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi (referent št. 011). Tožnica navaja, da tožena stranka ni dokazala obstoja nadaljnjega pogoja za odpoved, in sicer onemogočenega nadaljevanja dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Meni, da bi morala tožena stranka uporabiti kriterije za izbiro presežnih delavcev iz Kolektivne pogodbe za zavarovalstvo (Ur. l. RS, št. 24/2011 - v nadaljevanju: panožna kolektivna pogodba) ne glede na to, da v konkretni zadevi ni šlo za odpoved večjemu številu delavcev. V 12. členu panožne kolektivne pogodbe namreč ni določeno, da se uporablja samo v primeru večjega števila delavcev, zato bi jo tožena stranka morala uporabiti pri izbiri tožnice za presežno delavko. Zahteva povračilo stroškov pritožbe.

3. V odgovoru na pritožbo tožena stranka prereka navedbe iz pritožbe, predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in na katere opozarja pritožba, da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo.

6. V skladu z drugim odstavkom 87. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/2013 - ZDR-1) mora delodajalec v odpovedi pogodbe o zaposlitvi pisno obrazložiti dejanski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Sodišče pri presoji zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi delodajalca izhaja iz dejanske obrazložitve tega razloga. Tako iz obrazložitve odpovedi z dne 24. 3. 2014 jasno izhaja, da je tožena stranka z namenom optimizacije delovnih procesov izvedla reorganizacijo sektorja škod, v katerem se v okviru področja pravne likvidacije ustanovi služba za likvidacijo nezgodnih zavarovanj, medtem ko se služba likvidacije škod osebnih zavarovanj v PE A. ukine. Z reorganizacijo se uvaja nov način in proces dela, ki je bolj avtomatiziran. Navedena obrazložitev tudi po mnenju pritožbenega sodišča zadošča za presojo o tem, da je tožena stranka zadosti pisno obrazložila dejanski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, torej v zvezi s tem ni mogoče ugotoviti bistvenih kršitev določb postopka niti zmotne uporabe materialnega prava. Res v nadaljevanju iz odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici ne izhaja, da naj bi se dela in naloge, ki jih je opravljala tožnica na delovnem mestu referent v službi likvidacije škod osebnih zavarovanj, prenesla na drugo organizacijsko enoto oziroma druga delovna mesta in na zunanjega izvajalca, kljub temu ta izostanek še ne pomeni, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici iz tega razloga nezakonita.

7. Kot navedeno je v drugem odstavku 87. člena ZDR-1 opredeljena dolžnost delodajalca, da pisno obrazloži dejanski razlog. Tožena stranka je to storila, saj se sklicuje na reorganizacijo delovnih procesov in ukinitev organizacijske enote služba likvidacije škod osebnih zavarovanj, PE A., v okviru katere je tožnica opravljala delo referenta po pogodbi o zaposlitvi, to pa tudi v skladu z usklajeno sodno prakso predstavlja poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz prve alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1. Tožena stranka in sodišče prve stopnje je tudi v svojih pojasnilih oziroma v obrazložitvi ostala v okviru tega utemeljenega razloga, zato so drugačne pritožbene navedbe neutemeljene. V primeru, ko je ukinjena organizacijska enota, v okviru katere je po pogodbi o zaposlitvi tožnica opravljala delo referenta, je jasno, da je izpolnjen tudi nadaljnji pogoj iz drugega odstavka 89. člena ZDR-1, tj. da obstaja utemeljen razlog, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.

8. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe v zvezi z uporabo kriterijev za določitev presežnih delavcev. Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da se določba 12. člena Kolektivne pogodbe za zavarovalstvo (Ur. l. RS, št. 24/2011 - panožna kolektivna pogodba) uporabi le v primeru, ko gre za večje število delavcev. Panožna kolektivna pogodba že upošteva nov koncept odpovedi pogodbe o zaposlitvi po Zakonu o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/2002), saj v določbi 12. člena predvideva program reševanja presežnih delavcev, ki pa ga je tožena stranka dolžna izdelati le v primeru odpovedi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov (prim. tudi določbo sedaj veljavnega 101. člena ZDR-1). V spornem primeru se je tožena stranka torej lahko odločila, da glede na odpoved manjšemu številu delavcev posebnih kriterijev sploh ne uporabi, ali pa - tako kot je storila, uporabi kriterije iz podjetniške kolektivne pogodbe. Tožena stranka je namreč opravila točkovanje po merilih iz podjetniške kolektivne pogodbe za tožnico in dve sodelavki, kot je izpovedal B.B.. Po teh kriterijih je bila tožnica ob enaki stopnji strokovne izobrazbe najslabše ocenjena po kriterijih delovne uspešnosti in delovne dobe.

9. ZDR-1 v zvezi z zakonitostjo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi odpravlja obveznost delodajalca, da preveri, ali je mogoče delavca zaposliti na drugih delih ali pod spremenjenimi pogoji. Odpoved s ponudbo nove pogodbe pri drugem delodajalcu je v 92. členu ZDR-1 in v 86. členu podjetniške kolektivne pogodbe predvidena le kot možnost za delodajalca, ki se s tem lahko razbremeni obveznosti plačila odpravnine. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožena stranka ponudila zaposlitev pri drugem delodajalcu in s tem izpolnila svojo obveznost po 83. členu podjetniške kolektivne pogodbe. Ne v določbah ZDR-1 niti v določbah podjetniške kolektivne pogodbe pa ni izrecne pravne podlage za ugotovitev nezakonitosti odpovedi, če delodajalec delavcu ne ponudi pogodbe za drugo ustrezno zaposlitev pri drugem delodajalcu. Glede na obrazloženo se pritožbenemu sodišču ni bilo treba opredeliti do pritožbenih očitkov v zvezi z neustreznostjo zaposlitve pri drugem delodajalcu.

10. Ker torej pritožbeni razlogi niso podani, niti tisti, na katere je pritožbeno sodišče pazilo po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

11. Tožnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbe skladno s prvim odstavkom 165. člena ter 154. členom ZPP.