Jedro

Pri presoji o pravici do revizije ni mogoče upoštevati niti zneska iz prve točke tožbenega zahtevka, niti zneska iz druge točke tožbenega zahtevka, ker se oba nanašata na obresti kot stransko terjatev, glavnica 1.000.000 SIT pa ne presega revizijskega praga.

Obrazložitev

Revizija se zavrže. OBRAZLOŽITEV:

1. Sodišče prve stopnje je tožencema naložilo, da morata tožnici nerazdelno plačati 1.140.967 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 9. 1997 dalje, 191.601 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 9. 1997 dalje in ji povrniti pravdne stroške. Odločitev temelji na presoji poroštvenih izjav obeh tožencev za 1.000.000 SIT kredita, ki ga je najela družba I. d.o.o., plačala pa tožnica, ker je z upnico B. d.o.o. sklenila pogodbo o zavarovanju tega kredita.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožencev in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

3. Toženca v pravočasni reviziji proti drugostopenjski sodbi uveljavljata revizijske razloge bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava, predlagata pa spremembo sodb obeh sodišč in zavrnitev tožbenega zahtevka ali podrejeno razveljavitev in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

4. Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročena tožnici, ki je nanjo odgovorila in predlagala zavrnitev.

5. Revizija ni dovoljena.

6. Revizijsko sodišče tega spora ni obravnavalo kot gospodarski spor, ker je bila prvotno tudi tožena stranka I. d.o.o. izbrisana iz sodnega registra na podlagi določb Zakona o finančnem poslovanju podjetij, preostala toženca pa nista subjekta iz prvega odstavka 481. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Tudi predmet spora ni take narave, da bi izpolnjeval objektivne kriterije za opredelitev gospodarskega spora (482. in 483. člen ZPP). Prvostopenjska sodba v tej zadevi je bila izdana pred 1. 10. 2008, ko je začela veljati zadnja novela ZPP-D, zato je revizijsko sodišče uporabilo dosedanje predpise o revizijskem postopku (drugi odstavek 130. člena novele).

7. Po drugem odstavku 367. člena ZPP je v premoženjskih sporih (v rednih civilnih zadevah) revizija dovoljena, če vrednost revizijsko izpodbijanega dela drugostopenjske sodbe presega 4.172,93 EUR (prej 1.000.000 SIT). Pravila o presoji pravice do revizije so določena tudi v 39. in naslednjih členih ZPP. Pravica do revizije se presoja le po vrednosti glavnega zahtevka, vrednosti obresti in drugih postranskih terjatev pa se ne upošteva, če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek (prvi in drugi odstavek 39. člena ZPP).

8. Iz tožbenih navedb in tožbi priloženih listin izhaja, da znaša glavna terjatev v tej zadevi le 4.172,93 EUR oziroma prej 1.000.000 SIT. Res je tožnica v tožbenem zahtevku kot glavno terjatev navedla znesek 1.140.967 SIT, vendar je ta znesek sestavljen iz 1.000.000 SIT glavnice kot danega posojila in 140.267 SIT obresti, ki so se natekle do 27. 12. 1996 in kar vse je tožnica upnici iz kreditne pogodbe plačala (priloga tožbe pod A8). Znesek 140.967 SIT se torej nanaša na obresti kot stransko terjatev, ki svoje narave ni mogla spremeniti na podlagi dejstva, da jo je tožnica prištela glavnici.

9. Tudi drugi znesek 191.601 SIT, ki ga je tožnica skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe zahtevala v posebni drugi točki svojega tožbenega zahtevka, je stranska terjatev. Tožnica je v tožbi pojasnila, da je od upnici izplačanega zneska 1.140.967 SIT izračunala zakonske zamudne obresti od 31. 12. 1996 do 31. 8. 1997, kar znese navedeni znesek, od katerega zahteva še zakonske zamudne obresti od dneva vložitve tožbe.

10. Iz pravkar pojasnjenega izhaja, da pri presoji o pravici do revizije ni mogoče upoštevati niti zneska 140.967 SIT iz prve točke tožbenega zahtevka, niti zneska 191.601 SIT iz druge točke tožbenega zahtevka, ker se oba nanašata na obresti kot stransko terjatev. Upošteva se lahko le glavnica 1.000.000 SIT, kar pomeni dani kredit, za katerega sta toženca jamčila kot poroka. Tudi sicer toženca ne moreta biti v drugačnem položaju glede pravice do revizije, kot bi bila, če bi na podlagi istih poroštvenih izjav od njiju zahteval plačilo danega kredita upnik iz osnovnega razmerja.

11. Ker glavnica 1.000.000 SIT (4.172.93 EUR) ne presega revizijskega praga iz drugega odstavka 367. člena ZPP, je revizijsko sodišče na podlagi 377. člena ZPP zavrglo revizijo tožencev skupaj s priglašenimi revizijskimi stroški, tožnica pa stroškov svojega revizijskega odgovora ni priglasila.