Jedro

Neutemeljene so pritožbene navedbe, da ni podanega personalnega sovpadanja (identitete) dolžnika iz notarskega zapisa in posledično izvršilnega postopka, saj izvršilni naslov, ki je nastal v temeljnem razmerju, ne more vplivati na razmerje med imetnikom pravice hipotekarnega zavarovanja in tretjo osebo kot kasnejšim pridobiteljem hipoteke. Drugi odstavek 142. člena Stvarnopravnega zakonika namreč jasno določa, da tudi neposredna izvršljivost notarskega zapisa, ki se zaznamuje v zemljiški knjigi, učinkuje proti vsakemu kasnejšemu pridobitelju lastninske pravice na zastavljeni nepremičnini.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje pritožbene stroške, mora pa toženi stranki v roku 15 dni povrniti njene stroške odgovora na pritožbo v višini 275,40 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo (I. točka izreka) in tožeči stranki naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožene stranke (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se je pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlagala je, da sodišče druge stopnje razveljavi sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov pritožbenega postopka tožeče stranke v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev. Priglasila je pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je tožbo zavrglo, saj je ugotovilo, da tožeča stranka nima pravnega interesa za vloženo tožbo. Pojasnilo je, da je tožeča stranka vložila t. i. hipotekarno tožbo, na podlagi notarskega zapisa, ki je neposredno izvršljiv. Ker torej že razpolaga z izvršilnim naslovom, lahko poplačilo zahteva neposredno v izvršilnem postopku. To je tudi storila, a je sodišče njeno pravico do izvršbe zavrnilo, kar pa ji ne daje pravnega interesa za vložitev hipotekarne tožbe na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa, saj je o usodi njene poplačilne pravice iz zastavljenih nepremičnin že pravnomočno odločeno.

6. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da ni podanega personalnega sovpadanja (identitete) dolžnika iz notarskega zapisa in posledično izvršilnega postopka pred Okrajnim sodiščem v Brežicah In 1/2012, saj izvršilni naslov, ki je nastal v temeljnem razmerju, ne more vplivati na razmerje med imetnikom pravice hipotekarnega zavarovanja in tretjo osebo kot kasnejšim pridobiteljem hipoteke. Drugi odstavek 142. člena Stvarnopravnega zakonika namreč jasno določa, da tudi neposredna izvršljivost notarskega zapisa, ki se zaznamuje v zemljiški knjigi, učinkuje proti vsakemu kasnejšemu pridobitelju lastninske pravice na zastavljeni nepremičnini. Posledično, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je tožeča stranka poplačilo lahko zahtevala neposredno v izvršilnem postopku. Kar je tudi storila, a je bila neuspešna. Pri čemer izvršilno sodišče predloga za izvršbo ni zavrnilo zaradi morebitne neizvršljivosti notarskega zapisa (kar za vložitev hipotekarne tožbe ne bi predstavljalo ovire), temveč neizvršljivosti same hipoteke, ker je ugotovilo, da so sporne nepremičnine izvzete iz izvršbe _(res extra commercium)_. Glede na navedeno, tožeča stranka nima pravnega interesa za vloženo tožbo. Pritožbene navedbe v zvezi z ugotovitvami sodišča v izvršilnem postopku pa ne morejo biti predmet presoje v tem postopku, saj je bilo o tem že pravnomočno odločeno v izvršilnem postopku.

7. Pritožba tožeče stranke tako ni utemeljena in ker pritožbeno sodišče ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo ter izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

8. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka, mora pa toženi stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka (154. in 165. člen ZPP). Le-te je pritožbeno sodišče odmerilo po priglašenem stroškovniku in v skladu z Odvetniško tarifo (OT). Potrebni stroški tožeče stranke tako znašajo 450 točk za nagrado za odgovor na pravno sredstvo v postopku zoper procesni sklep (tar. št. 22/2 OT)1 in 2 odstotka za materialne stroške (tretji odstavek 11. člena OT), skupaj 275,40 EUR.

1 Tožena stranka je za odgovor na pritožbo priglasila 1.650 točk, a ji glede na preračun po vrednosti spora 88.466,03 EUR v skladu s tar. št. 22/2 OT in tar. št. 19 pripada 450 točk.