Jedro

Upoštevaje, da je treba v sklicu skupščine med drugim navesti tudi čas skupščine, preložitev skupščine na drug termin terja naknadno spremembo vsebine sklica skupščine. Tehnično gledano gre v primeru preložitve (še ne začete skupščine) za preklic prvotnega sklica skupščine in objavo novega sklica skupščine. To pomeni, da je treba pri objavi novega sklica skupščine, pa čeprav je sprememba le v času skupščine, upoštevati tako pravila glede same objave sklica kot tudi pravila glede sklicnega roka.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške revizijskega postopka.

III. Tožena stranka mora tožeči stranki povrniti njene stroške revizijskega postopka v višini 1.486,29 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti.

Obrazložitev

**Dosedanji potek postopka**

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da so nični sklepi, ki so bili sprejeti na 20. redni skupščini tožene stranke, in sicer sklepi 3.1 in 3.2 pod točko 3 dnevnega reda, sklep 4 pod točko 4 dnevnega reda ter sklepi 5.1, 5.2 in 5.3 pod točko 5 dnevnega reda (I. točka izreka sodbe). Ugotovilo je, da sta nični Letno poročilo in Konsolidirano letno poročilo tožene stranke, odredilo je vpis odločitve po sodbi glede sklepov 5.1, 5.2 in 5.3 v sodni register ter toženi stranki naložilo objavo vsebine sodbe (I. točka izreka dopolnilne sodbe). Toženi stranki je naložilo povračilo pravdnih stroškov tožeče stranke (II. točka izreka sodbe in III. točka izreka dopolnilne sodbe).

2. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi tožene stranke in stranskih intervenientov ter izpodbijano dopolnilno sodbo sodišča razveljavilo v I. (glede ničnosti letnega in konsolidiranega letnega poročila tožene stranke) in v III. točki izreka (glede plačila dodatnih pravdnih stroškov) ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (I. točka izreka). Sicer je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo ter dopolnilno sodbo v nerazveljavljenem delu potrdilo(II. točka izreka). Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržalo za končno odločitev v zadevi (III. točka izreka).

3. Vrhovno sodišče je s sklepom III DoR 114/2017-9 z dne 6. 2. 2018 na predlog tožene stranke dopustilo revizijo glede vprašanja, ali je tožena stranka veljavno preložila sklicano skupščino, ne da bi upoštevala tridesetdnevni sklicni rok po prvem odstavku 297. členu Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1).

4. Na podlagi navedenega sklepa je zoper sodbo sodišča druge stopnje tožena stranka vložila revizijo, v kateri zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava. Vrhovnemu sodišču predlaga, da sodbi sodišč druge in prve stopnje spremeni tako, da zavrne tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti vseh sklepov skupščine tožene stranke z dne 1. 9. 2016 oziroma da le-te razveljavi. Podredno predlaga razveljavitev sodb sodišč druge in prve stopnje ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša revizijske stroške.

5. Tožniki v odgovoru na revizijo predlagajo njeno zavrnitev in priglašajo revizijske stroške.

6. Sodba sodišča prve stopnje je bila izdana pred začetkom uporabe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP-E (Uradni list RS, št. 10/2017), zato se glede na določbo prvega in tretjega odstavka 125. člena ZPP-E v tem revizijskem postopku uporabljajo pravila ZPP, veljavna pred uveljavitvijo novele ZPP-E. **Relevantno dejansko stanje**

7. Tožniki so bili na dan 25. 8. 2016 delničarji tožene stranke. Skupščina tožene stranke je bila (sprva) sklicana za dan 29. 8. 2016. Dne 26. 8. 2016 ob 15.19 uri je bila skupščina z objavo na portalu AJPES preklicana in z enakim dnevnim redom ter na isti lokaciji preložena za tri dni na 1. 9. 2016. **Razlogi sodišč nižjih stopenj**

8. Nosilni argument sodišč prve in druge stopnje je bil, da preložitev že sklicane skupščine na nov datum terja upoštevanje vseh formalnih pogojev po 295. in297. členu ZGD-1. Ker tožena stranka pri sklicu (preložene skupščine) ni upoštevala tridesetdnevnega kogentnega sklicnega roka, sta sodišči presodili, da so sklepi 20. redne skupščine nični (prva alineja 390. člena ZGD-1).

**Revizijske navedbe**

9. Tožena stranka sodiščema nižjih stopenj očita napačno zavzeto stališče, da preložitev skupščine delniške družbe a priori ni mogoča. Če je preložitev skupščine delniške družbe na nov datum dopustna le izključno pod vsemi formalnimi pogoji, ki veljajo za vsak sklic skupščine, to po prepričanju revidentke dejansko pomeni, da ne gre za preložitev že sklicane skupščine, ampak za nov sklic. Ob tem revidentka ponavlja že zatrjevano pred nižjimi sodišči, da institut preložitve skupščine urejajo tako luksemburško, italijansko, češko, britansko pravo in pravo Zvezne države Delaware ter da je Zakon o gospodarskih družbah (ZGD)1 v drugem odstavku 295. člena izrecno dovoljeval naknadno časovno spremembo zasedanja. Na koncu pa revidentka graja tudi stališče glede ničnostne sankcije. Meni, da bi veljavnost sklepov sprejetih na preloženi skupščini lahko presojali le v luči izpodbojnih razlogov po 395. členu ZGD-1. **Presoja utemeljenosti revizije**

10. Revizija ni utemeljena.

11. ZGD-1 vprašanja preložitve sklicane skupščine delniške družbe ne ureja. Odsotnost ureditve tega vprašanja v zakonu ne more pomeniti, da je v našem pravnem redu zato izključena možnost, da se preloži sklicana skupščina delniške družbe.

12. Ker je institut sklica skupščine v ZGD-1 urejen po vzoru nemškega Zakona o delnicah (Aktiengesetz, par. 121 – 128), se lahko v zvezi z vprašanjem preložitve sklicane skupščine delniške družbe upoštevajo argumenti nemške ureditve, ne pa pravnih ureditev, na katere se (ponovno) sklicuje revidentka.

13. Vsebino sklica skupščine ureja prvi odstavek 296. člena ZGD-1, ki določa, da je v sklicu skupščine (ki se objavi) treba med drugim navesti tudi čas in kraj skupščine (enako tretji odstavek par. 121 Zakona o delnicah).

14. Podobno kot Zakon o delnicah, ki v prvem odstavku par. 123 določa, da mora biti skupščina sklicana najmanj trideset dni pred dnem zasedanja skupščine (datum sklica skupščine se ne všteva v tridesetdnevni rok), tudi ZGD-1 v prvem odstavku 297. člena določa, da se skupščina skliče vsaj mesec dni pred dnem zasedanja skupščine. Zakonsko obveznega sklicnega roka s statutom delniške družbe ni mogoče skrajšati. Namen zakonske določbe o obveznem sklicnem roku je, da imajo delničarji na voljo dovolj časa, da se lahko prilagodijo terminu zasedanja skupščine (terminu zasedanja skupščine prilagodijo ostale svoje obveznosti) in se na samo zasedanje skupščine (dobro) vsebinsko pripravijo.2

15. Upoštevaje, da je treba v sklicu skupščine med drugim navesti tudi čas skupščine (druga alineja prvega odstavka 296. člena ZGD-1), preložitev skupščine na drug termin terja naknadno spremembo vsebine sklica skupščine. Tehnično gledano gre v primeru preložitve (še ne začete skupščine) za preklic prvotnega sklica skupščine in objavo novega sklica skupščine.3 To pomeni, da je treba pri objavi novega sklica skupščine, pa čeprav je sprememba le v času skupščine, upoštevati tako pravila glede same objave sklica (prvi odstavek 296. člena ZGD-1) kot tudi pravila glede sklicnega roka (prvi odstavek 297. člena ZGD-1). Po stališču nemških teoretikov gre za nepomembno spremembo časa skupščine, če se začetek skupščine prestavi za manj kot trideset minut. V takem primeru nov sklic ni potreben.4 Daljši zamik začetka skupščine, pa čeprav bo skupščina izvedena istega dne, kot je bilo predvideno v prvotnem sklicu, terja nov sklic.

16. Navedeno pomeni, da je preložitev skupščine z dne 29. 8. 2016 na dan 1. 9. 2016, pa čeprav z istim predlaganim dnevnim redom, terjala nov sklic skupščine z upoštevanjem določb tako glede objave vsebine sklica skupščine kot tudi glede sklicnega roka. Ker je bil nov sklic skupščine objavljen 26. 8. 2016, zakonsko določeni zahtevi obveznega sklicnega roka vsaj enega meseca pred dnem zasedanja skupščine ni bilo zadoščeno. Odgovor na dopuščeno vprašanje je zato nikalen.

17. ZGD-1 v prvi alineji 390. člena za sklepe, sprejete na skupščini, ki ni bila sklicana v skladu s prvim odstavkom 297. člena ZGD-1, razen če so se zasedanja skupščine udeležili vsi delničarji ali so bili veljavno zastopani, jasno določa ničnostno sankcijo. Ker tožena stranka ni trdila, da so se zasedanja skupščine udeležili (oziroma so bili veljavno zastopani) vsi delničarji, se odločitev nižjih sodišč, da so sklepi, sprejeti na 20. redni skupščini tožene stranke nični, izkaže kot pravilna.

**Odločitev o reviziji**

18. Po obrazloženem se je pokazalo, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena in jo je zato Vrhovno sodišče na podlagi določbe 378. člena ZPP zavrnilo.

**Odločitev o stroških postopka**

19. V skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP je revizijsko sodišče odločilo tudi o stroških, ki so nastali v revizijskem postopku. Ker tožena stranka z revizijo ni uspela, v skladu s prvim odstavkom 154. člena ZPP sama krije svoje revizijske stroške (II. točka izreka), medtem ko je tožeči stranki dolžna povrniti njene stroške revizijskega postopka (III. točka izreka).

20. Ti so odmerjeni v skladu z Odvetniško tarifo (Ur. l. RS, št. 2/2015, v nadaljevanju OT) in znašajo 1.486,29 EUR (1350 točk oziroma 810,00 EUR za nagrado za odgovor na izredno pravno sredstvo po točki 3 tar. št. 21 OT, povečano za 675 točk oziroma 405,00 EUR za zastopanje več strank po prvem odstavku 7. člena OT, 30,25 točk oziroma 18,15 EUR za pavšal za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev po tretjem odstavku 11. člena OT ter 271,29 EUR za 22% DDV).

1 Uradni list RS, št. 30/1993, 29/1994, 45/1994 - UZITUL-A, 82/1994, 20/1998, 32/1998, 37/1998, 84/1998, 6/1999, 54/1999 - ZFPPod, 31/2000 - ZP-L, 36/2000 - ZPDZC, 45/2001, 59/2001 - popr., 50/2002 - skl. US 93/2002 - odl. US 57/2004, 139/2004, 42/2006 (ZGD-1). 2 glej Kropff v Rickers, O.: Kommentar zum Aktiengesetz, 3. Auflage, C. H. Beck, München, 2015, komentar k par. 123, str. 2097. Hüffer, U. in Koch, J. (Aktiengesetz, 13. Auflage,C. H. Beck, München, 2018, komentar k par. 123, str. 937) pojasni, da je bil prekratek dvotedenski sklicni rok iz AktG 1937 leta 1965 iz tega razloga podaljšan na en mesec, leta 2005 pa malenkost skrajšan (na 30 dni). 3 Kubis, D.: Münchener Kommentar zum Aktiengesetz, 4. Auflage, C. H. Beck/Franz Vahlen, München, 2018, komentar k par. 121, str. 242-243. Enako Rickers, O.: Kommentar zum Aktiengesetz, 3. Auflage, C. H. Beck, München, 2015, komentar k par. 121, str. 2060 in Hüffer, U. in Koch, J.: Aktiengesetz, 13. Auflage, C. H. Beck, München, 2018, komentar k par. 121, str. 923. 4 glej v Rickers, O.: Kommentar zum Aktiengesetz, 3. Auflage, C. H. Beck, München, 2015, komentar k par. 121, str. 2060, opomba 339.