Jedro

Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 69259/2015 z dne 19. 6. 2015 v prvem in tretjem odstavku izreka ter zavrnilo zahtevek za plačilo 9.434,66 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Odločilo je, da je tožnik dolžan tožencu povrniti 1.612,70 EUR pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil predlog za dopustitev revizije in predlagal dopustitev revizije glede naslednjih pravnih vprašanj: — Ali je pravilna materialnopravna presoja sodišč, po kateri se terjatev, katere višino je mogoče določiti zgolj na osnovi cenitvenega poročila z angažiranjem izvedenca ustrezne stroke, šteje za nastalo in zapadlo, preden so znani potrebni podatki za njeno določljivost? — Ali je pravilna materialnopravna presoja sodišč, da zastaranje ni bilo pretrgano, kljub temu da je tožena stranka sodelovala na sestankih, na katerih je bila upravičenost tožeče stranke do nagrade konkludentno pripoznana po temelju? — Ali je pravilna materialnopravna presoja sodišč, da dejanj skrbnika denacionaliziranega premoženja ni mogoče presojati kot pretrganje zastaranja, ki bi učinkovalo tudi za osebo, ki jo skrbnik skladno z zakonsko ureditvijo zastopa? Predlagatelj meni, da je presoja nižjih sodišč neživljenjska in formalistična. Po vrnitvi nepremičnin je bilo v tožnikovih prostorih opravljenih več sestankov z namenom, da se sporazumno doreče višina nagrade. Do izdaje cenitvenega poročila terjatev še ni bila določljiva. Namen cenitve je bil v določitvi višine odvetniške nagrade. Toženec je po začasnem skrbniku naročil cenitev vrnjenih nepremičnin. Izvedeni cenitvi ni nasprotoval. V konkretnem primeru je bila tožnikova pasivnost opravičljiva. Pogajanja tožene stranke ter drugih dedičev s tožnikom, njihovo skupno delovanje, usmerjeno k prodaji nepremičnin, predstavljajo konkludentno pripoznavo. Dediči so ustvarjali občutek, da so terjatev pripravljeni plačati. Presoja nižjih sodišč, da bi moral toženec skrbnika denacionaliziranega premoženja posebej pooblastiti in mu izrecno naročiti izdelavo cenitve, je napačna.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Predpostavke za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku niso izpolnjene. Skladno z določbo drugega odstavka 367.c člena istega zakona je zato Vrhovno sodišče predlog zavrnilo.