Jedro

Tožnik je kot razlog za v tožbi uveljavljano prenehanje terjatve iz izvršilnega naslova navajal dejstva nastala pred izdajo izvršilnega naslova, ki bi jih lahko in moral uveljavljati že v okviru kazenskega postopka.

Če tožnik tega ni storil, tožnik v pravdi ne more uspeti s sklicevanjem na razlog, ki na podlagi 8. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ preprečuje izvršbo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v celoti zavrnilo zahtevek tožeče stranke, s katerim je ta zahtevala (pod točko I izreka): - da se ugotovi nedopustnost izvršbe po sklepu Okrajnega sodišča v Velenju opr. št. I 515/2017 z dne 15. 12. 2017 v zvezi s sklepom istega sodišča opr. št. I 515/2017 z dne 21. 12. 2020 in sklepom Višjega sodišča v Celju opr. št. I Ip 114/2021 z dne 14. 4. 2021, ki jo zoper tožnika na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Celju opr. št. I K 465/2014 z dne 26. 4. 2016 vodi tožena stranka; - da se razveljavijo vsa izvršilna dejanja, ki so bila opravljena v okviru izvršilnega postopka pri Okrajnem sodišču v Velenju opr. št. I 515/2017; - da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 8 dni povrniti vse, kar je na podlagi izvršilnega postopka pri Okrajnem sodišču v Velenju opr. št. I 515/2017 prejela, vključno z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude; - da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 8 dni plačati sodno odmerjene stroške, ki jih je imela tožeča stranka v okviru izvršilnega postopka pri Okrajnem sodišču v Velenju opr. št. I 515/2017, vključno z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude; - povrnitev pravdnih stroškov, vključno z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude.

Pod točko II izreka je tožeči stranki naložilo plačilo stroškov pravdnega postopka v znesku 28,50 EUR.

2. Zoper sodbo se pravočasno pritožuje tožeča stranka (tudi tožnik) po pooblaščenki. Uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in napačne ugotovitve dejanskega stanja. Graja stališče prvostopnega sodišča, da bi moral, ker je bil v času izdaje kazenske sodbe sklep o odpustu obveznosti v postopku osebnega stečaja, ki se je pod St .../2010 vodil zoper njega, že pravnomočen, neobstoj terjatve tožene stranke uveljavljati v okviru kazenskega postopka. Zato se ne strinja z zaključkom, da njegov ugovor o prenehanju terjatve tožene stranke ni dovoljen, ker se sodišče s trenutkom nastanka terjatve sploh ni ukvarjalo, ko je zaključilo, da trditve ne predstavljajo dejstva, na podlagi katerega bi terjatev prenehala po izvršljivosti odločbe ali pred tem, toda v času, ko dolžnik (tožnik) tega ni mogel uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov. Navaja, da po 1. odst. 408. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) odpust obveznosti učinkuje za vse terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja. Terjatve do dolžnika, nastale do začetka postopka osebnega stečaja, zato prenehajo po samem zakonu, in dolžnikovi posebni ugovori niso potrebni, prav tako pa za njihovo prenehanje ni potrebna upnikova prijava terjatve. Zaključki prvostopnega sodišča, ki mu očitajo opustitev dolžnosti prerekanja obstoja terjatve tožene stranke zaradi odpusta obveznosti v postopku osebnega stečaja, so tako materialnopravno zmotni. Presoja ugovornega razloga prenehanja terjatve na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe, je odvisna od okoliščin vsakega posameznega primera, teh pa prvostopno sodišče zaradi zmotnih materialnopravnih izhodišč ni ugotavljalo. Trenutek ugotovitve obstoja terjatve v kazenski sodbi, ko so se stranke odpovedale pritožbi zoper sodbo, sovpada s trenutkom njene izvršljivosti, zato terjatev ne more prenehati pred pravnomočnostjo in izvršljivostjo sodne odločbe. Obstoj terjatve tožene stranke napram tožeči stranki je bil ugotovljen šele s kazensko sodbo in je do njenega prenehanja na podlagi samega zakona zaradi odpusta obveznosti lahko prišlo šele po izreku kazenske sodbe. Dejstvo odpusta obveznosti je tako ob upoštevanju, da je navedena kazenska sodba postala pravnomočna in izvršljiva istega dne, kot je bila izrečena, nedvoumno nastopilo po izvršljivosti sodbe oziroma je sovpadlo s trenutkom izvršljivosti, česar tožniku ni moč šteti v škodo. Terjatev tožene stranke, kot to izhaja iz listin v spisu in navedb tožeče stranke, je nedvoumno nastala (potrebno je razlikovati med trenutkom nastanka terjatve in trenutkom ugotovitve obstoja terjatve) pred začetkom postopka osebnega stečaja, na podlagi 1. odst. 409. člena ZFPPIPP pa s pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo terjatve, za katero po 408. členu ZFPPIPP učinkuje odpust obveznosti, v delu, v katerem ta do pravnomočnosti sklepa ni bila plačana, če ni v 410. ZFPPIPP drugače določeno. Predlaga, da Višje sodišče pritožbi ugodi in napadeno sodbo spremeni, tako da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, oz. podrejeno, da jo razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje, toženi stranki pa v plačilo naloži stroške postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru plačilne zamude.

3. Tožena stranka (tudi toženka) na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po določbi 1. in 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) sodišče druge stopnje preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v delih, ki so pritožbeno izpodbijani, in v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 350. člena ZPP v zvezi z 2. odstavkom 339. člena istega zakona in na pravilno uporabo materialnega prava (člen 341 ZPP). Tožnik je tožbo vložil, kar pritožbeno ni sporno, kot dolžnik v izvršilnem postopku1, katerega ugovor je izvršilno sodišče obravnavalo in ga z že pravnomočnim sklepom zavrnilo2. Pravno podlago za tožbo na nedopustnost izvršbe predstavlja v obravnavanem primeru določba 59. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ); tožnik (dolžnik v izvršilnem postopku) lahko s takšno tožbo po ustaljeni sodni praksi izpodbija zgolj dovoljenost izvršbe, ne pa obstoja in višine terjatve, ugotovljene v izvršilnem naslovu, oziroma vsebine in veljavnosti izvršilnega naslova.

6. Sodišče prve stopnje je ob v točkah 1 do 4 obrazložitve izpodbijane sodbe povzeti trditveni podlagi pravdnih strank, po izvedenem dokaznem postopku, v katerem je izvedlo v obrazložitvi navedene dokaze3, pravilno zaključilo, da se je tožnik tako v ugovorni kot tudi v pritožbeni fazi izvršilnega postopka, ki teče pred Okrajnim sodiščem v Velenju pod opr. št. I 515/2017, skliceval na ugovorni razlog prenehanja terjatve tožene stranke (v izvršilnem postopku upnika). Zato je pravilno uporabilo 8. točko 1. odstavka 55. čl. ZIZ4 in se v obrazložitvi nanjo tudi sklicevalo, ko je kot nesporno najprej ugotovilo5, da je sklep St .../2010 o odpustu obveznosti tožniku (v postopku osebnega stečaja stečajnemu dolžniku), ki učinkuje za terjatve upnikov, nastale do dne 25. 20. 2010, postal pravnomočen6 pred izdajo kazenske sodbe Okrožnega sodišča v Celju I K 465/2014 z dne 26. 4. 2016, izdano zoper sedanjega tožnika (tam obdolženca). S slednjo je bila namreč po oškodovančevi priglasitvi premoženjskopravnega zahtevka dne 9. 3. 2016, v breme imenovanega šele dne 26. 4. 2016 pravnomočno prisojena terjatev oškodovanca (v pravdni toženke) v višini 181.906,64 EUR, ki se izterjuje v izvršilnem postopku I 515/2017. Ob tem, ko že v izpodbijani sodbi ta izpostavljena pravno pomembna dejstva tudi pritožbeno niso sporna, pritožba ne more uspeti s ponavljanjem navedb o potrebnem ugotavljanju oz. drugačnem času nastanka terjatve, ki po pritožbenih trditvah sega v obdobje pred začetkom postopka osebnega stečaja, niti z nadaljnjimi navedbami o potrebnem ločevanju med nastankom in ugotovitvijo obstoja terjatve iz izvršilnega naslova, pri čemer v pritožbi pritožnik izrecno priznava, da terjatev pred izdajo kazenske sodbe, ki vsebuje odločitev o premoženjskopravnem zahtevku, sploh ne obstoji. Kot pravilno ugotavlja izpodbijana sodba v točkah 13 in 14, je tožnik kot razlog za v tožbi uveljavljano prenehanje terjatve iz izvršilnega naslova navajal dejstva (glede časa nastanka terjatve, odpusta obveznosti v postopku osebnega stečaja in vpliva slednjega na terjatev iz premoženjskopravnega zahtevka), ki so vsa nastala pred izdajo izvršilnega naslova – tega predstavlja (kasnejša) pravnomočna kazenska sodba Okrožnega sodišča v Celju I K 465/2014 z dne 26. 4. 20167. Zato so pravno nepomembne pritožbene navedbe, da v primeru odpusta terjatve dolžniku, nastale do začetka postopka osebnega stečaja, prenehajo po samem zakonu8, in jih pritožbeno sodišče ne presoja. Se pa strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da bi tožnik vsa navedena dejstva lahko in moral uveljavljati že v okviru kazenskega postopka bodisi z ustreznimi procesnimi dejanji (ugovori) bodisi s pravnimi sredstvi, kot je prav tako pravilno ugotovljeno že v izpodbijani sodbi9. Če tožnik tega ni storil, tožnik v pravdi ne more uspeti s sklicevanjem na razlog, ki na podlagi 8. točke 1. odstavka 55. člena ZIZ preprečuje izvršbo. O slednjem se je izreklo že prvostopno sodišče, ko je v točki 15 izpodbijane sodbe pravilno pojasnilo tudi razloge, da ni podrobneje vsebinsko presojalo preostalih spornih navedb glede časa nastanka terjatve ter glede učinkovanja odpusta obveznosti nanjo.

7. Pritožnik s pritožbenimi navedbami, povzetimi v točki 2 te sodbe, čeprav se pravilno sklicuje na določbi čl. 1. odstavka 408 in 1. odstavka 409. člena ZFPPIPP, v zvezi s katerima pa nato ponuja njemu lastno razlago časa nastanka terjatve in lastno pravno naziranje glede časa zatrjevanega prenehanja terjatve iz kazenske sodbe zaradi odpusta obveznosti10, očitno zasleduje ponovno presojo utemeljenosti terjatve iz izvršilnega naslova – kazenske sodbe, kar pa ni dopustno. Načelo stroge formalne legalitete, ki izvršilnemu sodišču ne dovoljuje presoje materialnopravne zakonitosti in pravilnosti izvršilnega naslova, se odraža tudi v odločanju pravdnega sodišča, ki je omejeno na ugovorne trditve iz izvršilnega postopka in na razloge za izpodbijanje zgolj dovoljenosti izvršbe, ob za to predvidenih zakonskih pogojih.

8. Tako je prvostopno sodišče pravilno izhajalo iz ustrezne že citirane materialnopravne podlage in utemeljeno zaključilo, da z zatrjevanjem dejstev o prenehanju terjatve, ki se nanašajo na čas pred izdajo izvršilnega naslova, in na tožnikovo pasivnost pri uveljavljanju ugovorov v postopku izdaje izvršilnega naslova, ter na presojo pravilnosti pravnega sklepanja o nepotrebni vsebinski presoji ostalih trditev, tožnikovi tožbi zaradi nedopustnosti izvršbe, ni moč ugoditi.

9. Glede na obrazloženo se pritožbene navedbe izkažejo za neutemeljene. Pritožbeno očitana zmotna uporaba materialnega prava in napačna ugotovitev dejanskega stanja nista podani, pritožbeno sodišče pa ob pritožbenem preizkusu izpodbijane sodbe tudi ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Obrazložene stroškovne odločitve pritožba vsebinsko ne izpodbija; ta je glede na neuspeh tožeče stranke z zahtevkom v pravdi v celoti pravilno oprta na prvi odstavek 154. člena ZPP, glede odmerjenih potrebnih pravdnih stroškov pa na določbo 155. člen ZPP. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zaradi neutemeljenosti zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10. Tožeča stranka sama krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker v njem ni uspela (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

1 I 515/2017 Okrajnega sodišča v Velenju 2 sklep Okrajnega sodišča v Velenju opr. št. I 515/2017 z dne 21. 12. 2020 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Celju opr. št. I Ip 114/2021 z dne 14. 4. 2021 3 točka 5 obrazložitve izpodbijane sodbe (medtem ko je v 6. točki obrazložilo razloge za zavrnitev dokazov, nepotrebnih za razsojo) 4 ta določa, da je dopusten ugovorni razlog zoper sklep o izvršbi, da je v izvršilnem naslovu ugotovljena terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe ali pred tem, toda v času, ko dolžnik (tožnik) tega ni mogel uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov 5 točka 10 obrazložitve izpodbijane sodbe 6 in sicer dne 27. 1. 2016 7 kot je to pravilno ugotovljeno v točki 10 obrazložitve izpodbijane sodbe 8 glede na določbo 1. odstavka 407. člena ZFPPIPP iz katere izhaja konstitutivna narava sklepa o odpustu obveznosti 9 obrazložitev pod točko 13, 14 10 če je pritožbene navedbe o obstoju terjatve tožene stranke napram tožeči stranki, ki da je bila ugotovljena šele s kazensko sodbo in bi do njenega prenehanja zaradi odpusta obveznosti lahko prišlo šele po izreku kazenske sodbe, razumeti kot uveljavljanje prenehanja terjatve na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe, gre za navedbam iz prvostopnega postopka povsem diametralno nasprotne navedbe, ki predstavljajo nedovoljeno novoto, glede katere pritožnik ni navajal ali izkazal razlogov za njihovo dopustno sklicevanje šele v pritožbi (čl. 337 ZPP)