Jedro

Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.

Vrhovno sodišče je v svojih odločbah že večkrat pojasnilo, da je gradnja drugačnega oziroma drugega objekta nelegalna gradnja, zato revidentovo vprašanje, ali gre pri gradnji drugačnega oz. drugega objekta za neskladno ali nelegalno gradnjo, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča ni mogoče izkazati s sklicevanjem in napačno interpretacijo odločbe Vrhovnega sodišča, ki se nanaša na drugačno dejansko in pravno stanje.

Odstranitev nelegalne gradnje, ki je zakonsko določena posledica nezakonite gradnje še ne pomeni zelo hudih posledic. Odstranitev take gradnje pomeni le vzpostavitev zakonitega stanja. To stanje prostora, kot je bilo pred nezakonitim posegom v prostor. Zato mora inšpekcijski zavezanec zelo hude posledice izkazati s posebej kvalificiranimi okoliščinami. Teh pa revident ni izkazal.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka (v nadaljevanju revident) je vložila revizijo zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje. Dovoljenost revizije utemeljuje s sklicevanjem na 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglaša stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo Republike Slovenije, Ministrstva za infrastrukturo in prostor, Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor, Območne enote Celje - Novo mesto, št. 06122-1362/2013-11 (24412) z dne 9. 8. 2013. Prvostopenjski inšpekcijski organ je z izpodbijano odločbo, izdano na podlagi 152. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1), revidentu naložil, da mora takoj ustaviti gradnjo zidanega objekta na tam navedenem zemljišču (1. točka izreka) in do 9. 11. 2013 na svoje stroške odstraniti zidan objekt tam navedenih dimenzij, ki obsega delno vkopano klet, pritličje in izkoriščeno podstrešje, ter vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje (2. točka izreka); izrekel prepovedi iz prvega odstavka 158. člena ZGO-1 in revidenta opozoril, da se bo v primeru neizpolnitve naložene obveznosti začel postopek izvršbe po drugih osebah, ali s prisilitvijo (3. in 4. točka izreka); revidentu naložil, da mora o izvršitvi odrejene obveznosti obvestiti pristojni inšpekcijski organ, odločil, da pritožba ne zadrži izvršitve te odločbe in ugotovil, da stroški postopka niso nastali (5., 6. in 7. točka izreka). V postopku je bilo ugotovljeno, da se gradnja nahaja na kmetijskem zemljišču, kjer je po prostorskem aktu (Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje občine Izola, v nadaljevanju PUP) dovoljena samo gradnja objektov, namenjenih izključno kmetijski dejavnosti. Ugotovljeno je tudi, da je revident v času gradnje, leta 1986, sicer pridobil odločbo o dovolitvi priglašenih del za postavitev pritličnega pomožnega objekta do 20 m2 za kmetijske namene, vendar je bila gradnja prekoračena v horizontalnem in vertikalnem gabaritu, objekt pa je namenjen občasnemu bivanju, da je torej zgrajen povsem drugačen objekt. Za tak objekt pa bi moral revident v času gradnje in v času odločanja upravnega organa prve stopnje pridobiti gradbeno dovoljenje. Revidentovo pritožbo zoper odločbo prvostopenjskega organa je tožena stranka zavrnila z odločbo, št. 0612-321/2013-3-00641130 z dne 30. 10. 2013. 4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/2008 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/2008 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/2008 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/2008 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/2008 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Revident uveljavlja dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

6. Revident uveljavlja dovoljenost revizije zaradi pomembnega pravnega vprašanja in zaradi odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča. Kot pomembno pravno vprašanje navaja vprašanje: „Ali gre pri objektu, za katerega je bila izdana odločba o dovolitvi priglašenih del, ni pa zgrajen v skladu s to odločbo, za nelegalno gradnjo po 152. členu ZGO-1, ali za neskladno gradnjo po 153. členu ZGO-1?“ Uveljavlja tudi odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede tega vprašanja in se pri tem sklicuje na odločbo Vrhovnega sodišča I Up 374/2006. 7. Po presoji Vrhovnega sodišča revident zaradi razlogov, navedenih v nadaljevanju te obrazložitve, uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazal. 8. V obravnavani zadevi je bilo v postopku ugotovljeno, da je bila revidentu z odločbo o dovolitvi priglašenih del dovoljena gradnja pritličnega pomožnega objekta do 20 m2 za kmetijske namene, revident pa je zgradil povsem drugačen objekt, to je delno podkleteni objekt z izkoriščenim podstrešjem dimenzije 26,4 m2, ki je namenjen občasnemu bivanju. Da gre pri taki gradnji, torej gradnji drugačnega oziroma drugega objekta, za nelegalno gradnjo (152. členu ZGO-1) in ne za neskladno gradnjo (153. člen ZGO-1), je Vrhovno sodišče že večkrat pojasnilo v svojih odločbah kot npr. I Up 1220/2002 z dne 31. 8. 2005, X Ips 706/2004 z dne 3. 9. 2008, X Ips 1102/2006 z dne 25. 2. 2010 in X Ips 1605/2006 z dne 28. 1 2010. V prvih treh odločbah je Vrhovno sodišče sicer presojalo zakonitost inšpekcijskih ukrepov, izrečenih po 73. členu Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (v nadaljevanju ZUN), vendar pa ZUN in ZGO-1 določata identične inšpekcijske ukrepe za gradnjo brez (ustreznih) upravnih dovoljenj - nelegalno gradnjo (73. člen ZUN in 152. člen ZGO-1) in identične inšpekcijske ukrepe za neskladno gradnjo (75. člen ZUN in 153. člen ZGO-1) in tudi identično definirata pojem neskladne oziroma nelegalne gradnje v obsegu, ki je pomemben v obravnavani zadevi.

9. Ker je Vrhovno sodišče o pravnem vprašanju, ki ga navaja revident, že odločilo (že rešeno vprašanje), to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, s tem pa ta uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije ni izkazan. Enako stališče je Vrhovno sodišče že sprejelo v svojih številnih odločbah, kot npr.: X Ips 434/2009, X Ips 479/2010, X Ips 75/2011, X Ips 42/2012, X Ips 355/2012, X Ips 8/2013, X Ips 268/2013 in druge.

10. Revident tudi ni izkazal, da izpodbijana odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča. Odločba Vrhovnega sodišča I Up 374/2006 z dne 20. 4. 2006, na katero se revident sklicuje, se namreč nanaša na drugačno dejansko in pravno stanje (inšpekcijski zavezanec je zgradil ograjo, za katero je pridobil upravno dovoljenje, vendar je to ograjo zgradil v manjšem odmiku od dovoljenega odmika od posestne meje, zato mu je bil izrečen inšpekcijski ukrep), kot je v obravnavani zadevi, ko je investitor zgradil povsem drugačen objekt od dovoljenega. Zato revident ni izkazal uveljavljanega odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 11. Revident uveljavlja dovoljenost revizije tudi po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko.

12. Revident je navedel, da je objekt v prvotnem delu zgradil že njegov oče in mu objekt pomeni spomin na očeta. Pojasnil je, da na Primorskem obdeluje skupno 8.000 m2 površin, od tega ima v najemu zemljišče v površini 1.538 m2, ostala zemljišča so njegova last. Na teh zemljiščih ima trajni nasad oljčnih dreves (125 dreves), nasad vinske trte (570 trt) in 50 dreves sadnega drevja, kot tudi 8 panjev čebel. V objektu hrani stroje in orodje, ki jih našteva in katerih vrednost naj bi znašala več kot 1.300,00 EUR. Navaja, da so nasadi zanj neprecenljivi. Ker živi na drugem koncu Slovenije, na meji med osrednjo Slovenijo in Gorenjsko, mu ta objekt omogoča, da obdeluje zemljo in skrbi za nasade. Za objekt je že izdan sklep o dovolitvi izvršbe in če bo objekt porušen, mu bo nastala nepopravljiva škoda. Orodje in stroji bodo izpostavljeni zunanjim vplivom in kraji, saj jih ne more prestaviti drugam. To pa bo onemogočilo vzdrževanje nasadov. Posledic opustitve vzdrževanja pa kasneje ni mogoče sanirati. V dokaz navedb prilaga zemljiškoknjižna izpiska in zračni posnetek iz portala GURS prostor, ki naj bi izkazoval, da so zemljišča v naravi zasajeni in vzdrževani nasadi.

13. Po presoji Vrhovnega sodišča revident s temi navedbami in predloženimi dokazi zelo hudih posledic izpodbijanega akta ni izkazal. 14. Vrhovno sodišče je v več svojih odločbah (npr. X Ips 387/2010, X Ips 508/2011, X Ips 145/2011, X Ips 163/2012, X Ips 317/2012) sprejelo jasno stališče, da odstranitev nelegalne gradnje, ki je zakonsko določena posledica nezakonite gradnje, še ne pomeni zelo hudih posledic. Odstranitev take gradnje namreč pomeni le vzpostavitev zakonitega stanja. To je stanje prostora, kot je bilo pred nezakonitim posegom v prostor. Zato mora inšpekcijski zavezanec zelo hude posledice izkazati s posebej kvalificiranimi okoliščinami (npr. X Ips 494/2008, X Ips 22/2009, X Ips 75/2010, X Ips 84/2010, X Ips 492/2010, X Ips 405/2012, X Ips 136/2013 in druge). Teh okoliščin pa revident v obravnavani zadevi ni izkazal. Ob tem, da bi lahko v skladu s prostorskim aktom in veljavno zakonsko (ZGO-1) in podzakonsko ureditvijo (Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje in PUP) zgradil pritlični objekt za shrambo strojev in orodja, njegove navedbe o tem, da mu bo v posledici izpodbijanega akta onemogočeno vzdrževanje nasadov, ni mogoče šteti za take kvalificirane okoliščine, ki bi izkazovale obstoj zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Zato uveljavljani pogoj zelo hudih posledic izpodbijanega akta ni izkazan.

15. Ker revident ni izkazal izpolnjevanja uveljavljanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

16. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).