Jedro

Zmotno je stališče, da zaradi sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi, delodajalec nima več možnosti odpovedati pogodbe zaradi kršitev, ki jih je delavec storil v času veljavnosti prejšnje pogodbe. Delodajalec je vezan na subjektivne in objektivne roke za podajo odpovedi (šesti odstavek 88. člena in drugi odstavek 110. člena ZDR). Tudi v primeru, ko delavec krši izrecno pogodbeno obveznost, sklenitev nove pogodbe, ki take obveznosti nima več, ne more pomeniti, da zaradi tega ni mogoče odpovedati nove pogodbe – če so seveda izpolnjeni vsi pogoji za zakonitost odpovedi.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se v izpodbijanem delu razveljavi in zadeva vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razveljavilo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku z dne 26. 2. 2010. Ugotovilo je, da tožniku delovno razmerje ni prenehalo 1. 3. 2010 temveč na podlagi sodbe sodišča 17. 5. 2010, tožniku pa je priznalo pravice iz delovnega razmerja za čas od 1. 3. do 17. 5. 2010 in odškodnino po 118. členu Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR). Ugotovilo je, da je tožnik 1. 10. 2009 podal odstopno izjavo z delovnega mesta direktorja, dne 30. 10. 2009 pa sta stranki podpisali novo pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto vodja prodaje, ki jo je tožena stranka 26. 2. 2010 izredno odpovedala iz razlogov po prvi in tretji alineji prvega odstavka 111. člena ZDR. Očitane kršitve po prvi točki prvega odstavka 111. člena ZDR se nanašajo na obdobje, ko je bil tožnik direktor tožene stranke (2007-2009), ko je bila v veljavi druga pogodba o zaposlitvi, ki je bila že odpovedana. Ob tem je navedlo še, da je tožena stranka glede teh kršitev prekršila subjektivni prekluzivni rok za podajo odpovedi. Glede kršitve po tretji alineji prvega odstavka 111. člena ZDR je sodišče ugotovilo, da se nanaša na čas veljavnosti odpovedane nove pogodbe, vendar je tožena stranka ni dokazala.

2. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožnika in deloma pritožbi tožene stranke in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je odločitev sodišča prve stopnje potrdilo v delu o razveljavitvi izredne odpovedi in ugotovitvi, da tožniku delovno razmerje ni prenehalo 1. 3. 2010, v preostalem delu pa je prvostopno sodbo razveljavilo in zadevo venilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Strinjalo se je s presojo, da kršitve, ki jih je tožnik storil v času, ko je opravljal funkcijo direktorja, ne morejo nuditi podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj je pogodba, ki se je nanašala na to obdobje, že predhodno nehala veljati s sklenitvijo nove. Ker za presojo o nezakonitosti odpovedi zadošča že ta razlog je odveč ugotovitev o zamudi prekluzivnega roka za podajo odpovedi in so pritožbene navedbe tožene stranke v zvezi s tem brezpredmetne.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje v I. točki izreka, v delu, s katerim je bilo pritožbi tožene stranke le deloma ugodeno in v celoti zoper II. točko izreka, vlaga tožena stranka revizijo iz vseh revizijskih razlogov. Navaja, da sodišče druge stopnje ni navedlo pravne podlage za svojo odločitev in se ni opredelilo do pritožbenih navedb. K odločitvi sodišča prve stopnje je le dodalo, da prejšnje pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto direktorja tožena stranka ni mogla več odpovedati, strinjalo pa se je s stališčem sodišča prve stopnje, da kršitve, ki jih je tožnik storil v času opravljanja funkcije direktorja, ne morejo biti podlaga za odpoved nove pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto vodje prodaje. Tako stališče ni v skladu z določbo 111. člena ZDR, po kateri delodajalec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi ne samo zaradi kršitev pogodbenih obveznosti, temveč tudi zaradi kršitve drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Upoštevati je treba tudi določbo 110. člena ZDR. V primeru najhujših kršitev, ko so odnosi med delodajalcem in delavcem zaradi ravnanja slednjega povsem porušeni, ko ni več zaupanja, je vseeno, kakšno pogodbo je imel delavec sklenjeno v času storitve kršitev.

4. Tožeča stranka je na revizijo odgovorila in predlaga, da jo revizijsko sodišče kot neutemeljeno zavrne.

5. Revizija je utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP). Revizija izrecno ni dovoljena zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP). Revizijsko sodišče je vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in pri svoji odločitvi upoštevalo sodišče druge stopnje.

7. Revizijskih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka tožena stranka ne konkretizira in niti smiselno ne navede, za katere oziroma kakšne kršitve naj bi šlo. Zato glede tega izpodbijane sodbe ni bilo mogoče preizkusiti.

8. S pogodbo o zaposlitvi se sklene delovno razmerje med delavcem in delodajalcem (1. člen ZDR), v katerem je vsaka pogodbena stranka dolžna izvrševati dogovorjene ter predpisane pravice in obveznosti (drugi odstavek 4. člena ZDR). Pogodbo o zaposlitvi lahko sklepa tudi poslovodna oseba (72. člen ZDR). S pogodbo o zaposlitvi se določijo pravice in obveznosti pogodbenih strank (29. in 72. člen ZDR), ki so poleg tega določene tudi z zakoni in drugimi predpisi in kolektivnimi pogodbami. Kršenje pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja je lahko podlaga (razlog) za redno ali izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi (88. in 111. člen ZDR). Odpoved pogodbe o zaposlitvi (redna ali izredna) je posledica, ki lahko zadene delavca zaradi kršitev njegovih obveznosti iz delovnega razmerja, neodvisno od tega, ali je od storitve kršitve do odpovedi morda prišlo do spremembe pogodbe o zaposlitvi ali sklenitve povsem nove pogodbe.

9. Zmotno je zato stališče sodišča druge in prve stopnje, da zaradi sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi, delodajalec nima več možnosti odpovedati pogodbe zaradi kršitev, ki jih je delavec storil v času veljavnosti prejšnje pogodbe. Delodajalec je vezan na subjektivne in objektivne roke za podajo odpovedi (šesti odstavek 88. člena in drugi odstavek 110. člena ZDR). Tudi v primeru, ko delavec krši izrecno pogodbeno obveznost, sklenitev nove pogodbe, ki take obveznosti nima več, ne more pomeniti, da zaradi tega ni mogoče odpovedati nove pogodbe – če so seveda izpolnjeni vsi pogoji za zakonitost odpovedi. Druge pogodbe kot tiste, ki v času odpovedi velja, niti ni mogoče odpovedati.

10. Sodišče prve stopnje je zgolj navedlo, da je tožena stranka prekršila subjektivni prekluzivni rok za podajo odpovedi zaradi kršitev po prvi alineji prvega odstavka 111. člena ZDR, ne da bi to ugotovitev tudi utemeljila oziroma obrazložila. Tožena stranka se je zoper prvostopno sodbo v tem delu pritožila, vendar je sodišče druge stopnje njeno pritožbo v tem delu zavrnilo kot brezpredmetno, ne da bi se pritožbenih navedb vsebinsko opredelilo. Dejanskih ugotovitev in vsebinske odločitve glede pravočasnosti odpovedi tako izpodbijana sodba nima, zato ni pogojev za njeno spremembo.

11. Glede na navedeno je revizijsko sodišče reviziji ugodilo, sodbo sodišča druge stopnje v izpodbijanem delu razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču druge stopnje v novo sojenje. Sodišče druge stopnje se bo moralo opredeliti tudi do drugih pritožbenih navedb tožene stranke in o njeni pritožbi ponovno odločiti tudi v delu, v katerem je bila zavrnjena iz razlogov, ki so materialno pravno zmotni.

13. Izrek o stroških je v skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP.