Jedro

Revizija se dopusti glede pravnih vprašanj: - ali sta sodišči zagrešili absolutno bistveno kršitev procesnih pravil s tem, ko nista obravnavali strokovnih navedb drugega nasprotnega udeleženca, vsebovanih v izven postopka pridobljenem izvedenskem mnenju A. A. in njegovih pripomb zoper mnenje izvedenke urbanistične stroke B. B. in - ali sodišči pravilno uporabili materialno pravo pri presoji pravnih posledic Odločbe Občine Ljubljana – Bežigrad št. 465-226/72 z dne 9. 5. 1973 in sodne poravnave z dne 4. 4. 1074.

Izrek

Revizija se dopusti glede pravnih vprašanj: - ali sta sodišči zagrešili absolutno bistveno kršitev procesnih pravil s tem, ko nista obravnavali strokovnih navedb drugega nasprotnega udeleženca, vsebovanih v izven postopka pridobljenem izvedenskem mnenju A. A. in njegovih pripomb zoper mnenje izvedenke urbanistične stroke B. B. in - ali sodišči pravilno uporabili materialno pravo pri presoji pravnih posledic Odločbe Občine Ljubljana – Bežigrad št. 465-226/72 z dne 9. 5. 1973 in sodne poravnave z dne 4. 4. 1074.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v postopku za ugotovitev pripadajočega zemljišča po Zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (v nadaljevanju ZVEtL-1) ugotovilo, da je parcela št. 111 k. o. ... skupno pripadajoče zemljišče k stavbam v soseski, v katerih so stanovanja v etažni lastnini predlagateljev. Drugostopenjsko sodišče je pritožbi nasprotnih udeležencev zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

2. Drugi nasprotni udeleženec je zoper sklep pritožbenega sodišča vložila predlog za dopustitev revizije glede vprašanj: - ali je sodišče druge stopnje z neobrazloženostjo zavrnitve dokaznega predloga in s samo zavrnitvijo dokaznega predloga pridobitve dopolnitve izvedenskega mnenja izvedenke urbanistične stroke B. B. prekomerno poseglo v pravico drugega nasprotnega udeleženca do izjave ter kršilo pravico do izvedbe predlaganega dokaza iz 22. člena Ustave; - ali je sodišče druge stopnje s tem, ko je ugotovilo, da izvedenskega mnenja A. A., ki ga je v spis vložil drugi nasprotni udeleženec z vlogo z dne 9. 9. 2016, v spisu ni (se je pa v spisu nedvomno nahajalo, saj so se do njega obrazloženo izjavili vsi udeleženci postopka) in ga ni preverjalo v pritožbenem postopku, storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka z opustitvijo obravnavanja pritožbenih navedb, ki so na navedenem mnenju temeljile (8. točka drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), saj z mnenjem v času odločanja ni razpolagalo; - ali bi moralo sodišče druge stopnje, ko je ugotovilo, da izvedenskega mnenja A. A., ki ga je v spis vložil drugi nasprotni udeleženec z vlogo z dne 9. 9. 2016, v spisu ni (se je pa v spisu nedvomno nahajalo, saj so se do njega obrazloženo izjavili vsi udeleženci postopka) in bi ga potrebovalo za presojo pritožbenih navedb, moralo sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani III N 223/2013 z dne 5. 1. 2023 razveljaviti in po uradni dolžnosti obnoviti spis in na podlagi 240. člena Zakona o sodnem redu pridobiti dokaz – izvedensko mnenje A. A., da bi se lahko v nadaljevanju zagotovila ustrezna obravnava trditev in dokazov drugega nasprotnega udeleženca; - ali je sodišče druge stopnje z neobrazloženostjo pritožbenih navedb kršilo minimalne standarde obrazloženosti sodišča druge stopnje (zlasti glede navedb, podprtih z mnenjem izvedenke A. A. in podanih pripomb zoper mnenje izvedenke B. B., ki jih je drugi nasprotni udeleženec podal v vlogi z dne 29. 9. 2019, do katerih se ni opredelilo niti prvostopensko niti drugostopenjsko sodišče) in ali to predstavlja kršitev pravice do izjave; - ali je dopustno v primeru, ko prvostopenjsko sodišče ne obrazloži zavrnitve dokaznega predloga, kar stranka v pritožbi izpostavi kot pritožbeni očitek, da višje sodišče samo išče, iz katerega dela obrazložitve odločitve prvostopenjskega sodišča naj bi izhajali razlogi za zavrnitev (čeprav razlog za zavrnitev dokaznega predloga ni nikjer izrecno naveden); - ali je sodišče pravilno uporabilo določbo tretjega in četrtega odstavka 44. člena ZVEtL-1 in materialno pravo s tem, da je upoštevalo, da pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnomočne ugotovitvene upravne odločbe Občine Ljubljana – Bežigrad št. 465-226/72 z dne 9. 5. 1073 v zvezi s sodno poravnavo z dne 4. 4. 1974 glede odškodnine ne predstavlja stvarnopravne podlage za pridobitev lastninske pravice ter ali ni bilo s tem poseženo v pridobljeno lastninsko pravico nasprotnih udeležencev ter s tem v ustavno pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave in v načelo pravnomočnosti iz 158. člena Ustave; - ali odločitev sodišča z neupoštevanjem pravnomočne ugotovitvene upravne odločbe Občine Ljubljana – Bežigrad št. 465-226/72 z dne 9. 5. 1073 v zvezi s sodno poravnavo z dne 4. 4. 1974 glede odškodnine in s tem pridobljene stvarnopravne pravice predstavlja kršitev prepovedi povratne rabe pravnih aktov iz 155. člena Ustave; - ali je sodišče storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka in nepravilno uporabilo materialno pravo s tem, da ni ugotavljalo na strani drugega nasprotnega udeleženca zatrjevanih dejstev glede priposestvovanja parcele št. 111 k. o. ...; - ali je sodišče storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku s tem, ko pri presoji (ne)dobrovernosti drugega nasprotnega udeleženca ni upoštevalo, da sporno zemljišče od obravnavanih stavb ločuje javna cesta, zaradi česar sporna parcela 111 k. o. ... s stavbami ni in ne more biti povezana v zaključeno celoto; - ali je dopusten zaključek sodišča in pravilna uporaba materialnega prava glede dobrovernosti drugega nasprotnega udeleženca, sklicujoč se na poznavane predpisov o lastninjenju oziroma preoblikovanju družbene lastnine v lastninsko pravico po Zakonu o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini; - ali je drugostopenjsko sodišče kršilo določbe pravdnega postopka s tem, ko je samo ugotavljalo izpolnjenost kriterijev iz 1. in 4. točke prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1, česar sodišče prve stopnje ni storilo, drugemu nasprotnemu udeležencu pa je odvzelo pravico do izjave; - ali je sodišče storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka in nepravilno uporabilo materialno pravo s tem, ko je svojo odločitev utemeljilo na podlagi mnenja izvedenke B. B. in na Pravilnik o upravljanju iz Fonda, ki ne more predstavljati akta iz 1. točke prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1, ker gre za interna pravila Fonda kot ustanove.

3. Predlog je delno utemeljen.

4. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) so v obravnavanem primeru izpolnjeni glede pravnih vprašanj, navedenih v izreku sklepa. Vrhovno sodišče je zato glede njiju revizijo dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

5. Odločalo je v senatu, katerega sestava je razvidna iz uvoda odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).