Jedro

Pritožba tožeče stranke je vložena prezgodaj, saj ima tožnik v skladu s 100. členom ZLV še možnost pritožbe na Mestni svet mestne občine, čeprav je tožena stranka v obrazložitvi svoje odločbe nepravilno zapisala, da proti izpodbijani odločbi ni posebne pritožbe. Šele po zavrnitvi njegove pritožbe ima tožnik možnost vložiti pritožbo na tukajšnje sodišče v skladu s 101. členom ZLV.

Izrek

Tožba se zavrže. Tožnikov zahtevek za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrgla tožnikov ugovor zaradi nepravilnosti pri glasovanju na volišču oz. pri delu volilnega odbora (98. člen Zakona o lokalnih volitvah, ZLV-UPB2, Ur. list RS št. 2/06, 70/06). V obrazložitvi navaja, da se lahko po določbi drugega odstavka 98. člena ZLV ugovor vloži najpozneje naslednji dan po dnevu glasovanja. Pri predmetnih volitvah je bil dan glasovanja dne 22. 10. 2006, zato je bilo potrebno ugovor vložiti najpozneje dne 23. 10. 2006. Predmetni ugovor pa je tožnik vložil dne 24. 10. 2006, torej prepozno. Odločitve ne more spremeniti dejstvo, da je tožnik ugovor vložil priporočeno na pošto dne 23. 10. 2006 ob 21. 21. uri, ker se mora po določbi prvega odstavka 98. člena ZLV vložiti ugovor na dan po dnevu glasovanja pri občinski (oz. v obravnavanem primeru mestni) volilni komisiji. Dan oddaje priporočene pošiljke oz. vloge na pošto, izhajajoč iz določbe 98. člena ZLV, namreč ne šteje za dan vložitve ugovora. Na sedežu Mestne volilne komisije A (v nadaljevanju MVK) je bilo mogoče dne 23. 10. 2006 oddati ugovor vse do 24. ure, ker je bila v ta namen tam organizirana dežurna služba. Ker je tožena stranka zavrgla ugovor kot prepozen, pritožbenih ugovorov vsebinsko ni presojala. V obrazložitvi je še navedeno, da odločitev temelji na 98. členu ZLV in da proti izpodbijani odločbi ni posebne pritožbe.

Tožnik v tožbi navaja, da je že dne 23. 10. 2006 priporočeno po pošti vložil sporen ugovor zaradi nepravilnosti pri glasovanju na volišču in pri delu volilnega odbora in volilne komisije. Z odločitvijo MVK se ne strinja in jo prereka zaradi zmotne uporabe določb ZLV in ZUP. Glede upravičenosti do sodnega varstva volilne pravice se sklicuje na določbe 1. in 2. člena ZUS. V 98. členu ZLV ni določeno, da je kandidat dolžan ugovor vložiti neposredno na volilno komisijo, ampak je določeno le, da ga mora vložiti najpozneje naslednji dan po dnevu glasovanja. Tožnik je skladno s to določbo ZLV vložil ugovor naslednji dan po dnevu volitev, to je dne 23. 10. 2006. V vseh predpisih, ki določajo sodne in upravne postopke, je sprejeto pravno načelo, da se dan oddaje na pošto šteje kot dan, ko je organ prejel pošiljko. Tudi v 68. členu ZUP je določeno, da se v primeru, ko se vloga pošlje priporočeno po pošti, za dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan oddaje na pošto. Izhajajoč iz te določbe je očitno, da je tožnik ugovor podal pravočasno, MVK pa ga je neupravičeno zavrgla kot prepoznega. Tožnik predlaga, da sodišče pritožbi ugodi in razveljavi izpodbijano odločbo MVK in ji vrne zadevo v ponovno odločanje. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti sodne stroške postopka po odmeri sodišča s pripadajočimi zakonskimi obrestmi.

V odgovoru na tožbo tožena stranka navaja, da tožeča stranka nima pravne podlage za vložitev upravnega spora. Po ZLV, ki je pri volilnih opravilih lex specialis, je zoper odločitev občinske oz. mestne volilne komisije, ki lahko vpliva na potrditev mandatov, možna pritožba na občinski oz. mestni svet (100. člen ZLV). Šele po zavrnitvi pritožbe na občinskem oz. mestnem svetu je dopustna pritožba na pristojno sodišče (101. člen ZLV). Tožnik ni postopal v skladu z navedenimi določili ZLV in je potrebno že iz tega razloga njegovo tožbo zavreči. Poleg tega pa je tudi zmotno tožnikovo pravno naziranje, da pri volilnih opravilih veljajo določbe ZUP glede pravočasnosti vložitve vloge, po katerih bi se naj dan oddaje na pošto štel za dan vročitve državnemu organu (volilni komisiji). Navedeno pravilo v volilnih opravilih ne more priti veljati zaradi teka volilnih rokov. Po določbi 98. člena ZLV, ki je lex specialis, je potrebno ugovor vložiti naslednji dan po dnevu glasovanja pri MVK neposredno, ne pa priporočeno na pošto. Na tako postopanje narekuje tudi odločba 90. člena ZLV, ker mora Občinska volilna komisija poročilo o izidu volitev sestaviti in ga poslati županu najpozneje šesti dan po dnevu glasovanja. Tožena stranka predlaga, da sodišče tožbo zavrže oz. zavrne.

K 1. točki izreka: Sodišče je predmetno tožbo obravnavalo kot pritožbo v zadevi varstva volilne pravice v skladu z določbami 96. do 102. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS- Ur.list RS št. 50/97, 65/97, 70/00, 45/06/odl. Ust.sod.). V skladu s tem je presodilo, da je pritožba vložena prezgodaj, saj ima tožnik v skladu s 100. členom ZLV še možnost pritožbe na Mestni svet mestne občine A. Tega dejstva ne spremeni niti okoliščina, da je tožena stranka v obrazložitvi svoje odločbe (ne pa v posebnem delu odločbe, ki bi ga označila kot "pravni pouk") med drugim zapisala tudi, da proti izpodbijani odločbi ni posebne pritožbe. Šele po zavrnitvi (ali morebitnem zavrženju) njegove pritožbe na Mestnem svetu mestne občine A ima tožnik možnost vložiti pritožbo na tukajšnje sodišče v skladu s 101. členom ZLV.

V 100. členu ZLV je določeno, da ima zoper odločitev Občinske volilne komisije, ki lahko vpliva na potrditev mandatov, vsak kandidat in predstavnik kandidature oz. liste kandidatov pravico vložiti pritožbo na Občinski svet in sicer do začetka prve seje občinskega sveta. Iz te določbe dejansko izhaja določena omejitev možnosti pritožbe. Ta omejitev je v tem, da je dovoljena pritožba le zoper tiste odločitve OVK, ki lahko vplivajo na potrditev svetniških mandatov.

Glede na splošno priznano pravno in ustavno načelo o pravici do pritožbe, je treba navedeno zakonsko omejitev možnosti pritožbe razlagati restriktivno oz. kot izjemo od pravila, da je pritožba načeloma vedno dovoljena. Zato bi morala tožena stranka, v kolikor je presodila, da gre za takšno izjemo (odločitev, ki ne more vplivati na potrditev mandatov) to posebej obrazložiti in utemeljiti (da bi bilo mogoče to njeno presojo preizkusiti). Ker tega ni storila, je del obrazložitve izpodbijane odločbe, kjer je navedeno, da zoper njo ni pritožbe, po presoji sodišča nepravilen oz. neutemeljen. Pri tem ni nepomembna tudi okoliščina, da se je tožnik v svoji pritožbi na OVK skliceval na domnevne nepravilnosti pri glasovanju na volišču oz. pri delu volilnega odbora in MVK, ki bi (kot sam navaja) lahko vplivale na rezultat volitev. Sicer pa tožena stranka v odgovoru na tožbo sama navaja, da je treba tožbo zavreči, ker tožnik ni postopal po določbah 100. člena ZLV (ker se torej ni pritožil na Mestni svet).

Glede na navedeno ima torej tožnik, kljub drugačni navedbi tožene stranke v obrazložitvi izpodbijane odločbe, možnost pritožbe zoper izpodbijano odločbo na Mestni svet Mestne občine A in sicer do začetka njegove prve seje. Ker pa je bil tožnik v obrazložitvi izpodbijane odločbe napačno poučen o pravici do pritožbe (da ni pritožbe), je treba v primeru, da bi oz. bo (eventualno) prišlo do začetka prve seje Mestnega sveta Mestne občine A še preden bo tožnik prejel predmetni sklep tega sodišča, smiselno uporabiti določbo 6. odstavka 215. člena v povezavi s 4. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP- Uradni list RS št. 80/99, 70/00, 52/02, 73/04) ter 100. členom ZLV. To pomeni, da ima tožnik v takem primeru (če se prva seja Mestnega sveta začne preden prejme tožnik ta sklep) pravico do pritožbe na Mestni svet Mestne občine A do začetka njegove naslednje (druge) seje.

Upoštevaje navedeno je sodišče tožbo zavrglo kot prezgodaj vloženo na podlagi 2. točke 1. odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS- Ur.list RS št. 50/97, 65/97, 70/00, 45/06/odl. Ust.sod.).

Ne glede na to, da je pritožbo zavrglo pa sodišče še pripominja, da glede teka rokov določenih v ZLV, ni mogoče uporabiti inštituta t. i. poštnega teka, urejenega v drugem odstavku 68. člena ZUP. ZLV namreč v 4. členu določa, da se glede vprašanj, ki s tem zakonom niso posebej urejena, smiselno uporabljajo določbe Zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ, Uradni list RS, št. 44/02 in naslednji). ZVDZ pa v drugem odstavku 4. člena določa, da se vloge, ki so po tem zakonu vezane na roke, vlagajo neposredno pri pristojnih organih, kar pomeni, da določba drugega odstavka 68. člena ZUP za te vloge na pride v poštev.

K 2. točki izreka: Po določbi prvega odstavka 23. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS- Ur.list RS št. 50/97, 65/97, 70/00) sodišče v upravnem sporu, ko odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi, odloči o stroških postopka po določbah Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 36/04/UPB2, 70/04/ZDSS, 69/05/odl.Ust.sod., 90/05/odl.Ust.sod.). Po določbi prvega odstavka 154. člena ZPP, stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki in njenemu intervientu povrne stroške. Po določbah 163. člena ZPP odloči sodišče o povrnitvi stroškov odloči na določeno zahtevo stranke brez obravnavanja. Stranka mora v zahtevi opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo. Povrnitev stroškov mora stranka zahtevati najpozneje do konca obravnave, ki je bila pred odločitvijo o stroških; če pa gre za odločbo brez poprejšnjega obravnavanja, mora stranka zahtevati povrnitev stroškov v predlogu, o katerem naj odloči sodišče. O zahtevi za povrnitev stroškov odloči sodišče v sodbi ali v sklepu, s katerim se konča postopek pred njim.

Iz citiranih določb ZPP izhaja, da pripada povrnitev stroškov postopka stranki, ki je v pravdi oz. v upravnem sporu uspela, vendar pa je stranka sama dolžna postaviti določeno zahtevo o stroških postopka z navedbo stroškov, katerih povračilo zahteva. Ker tožnik v obravnavanem primeru v sporu ni uspel (sodišče je tožbo zavrglo), poleg tega svoje zahteve tudi ni določil (ni navedel oz. specificiral, katere stroške zahteva povrnjene), je moralo sodišče njegovo zahtevo zavrniti.