Jedro

Porok, ki je plačal upniku njegovo terjatev lahko na podlagi 1013. člena ZOR zahteva od dolžnika, naj mu povrne vse, kar je zanj plačal, ter obresti od dneva plačila. Porok z izpolnitvijo dolžnikove obveznosti upniku, pridobi regresno pravico do dolžnika.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da sta toženca nerazdelno dolžna plačati tožnici 6.491,99 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 11. 2002 dalje do plačila. V presežku, za plačilo 79,51 EUR, je bil tožbeni zahtevek zavrnjen.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi pravdnih strank zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sta zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava toženca vložila revizijo. Predlagata razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Prvih sedem strani revizije predstavlja prepis njune pritožbo in obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje. Nadalje revidenta navajata, da tožencema ni bilo zagotovljeno enako varstvo pravic. Stranka mora na prvem naroku podati vsa dejstva in dokaze, razen v primeru, če tega brez svoje krivde ni mogla. Sodišče druge stopnje gre pri tožničinih trditvah mimo tega in zatrdi, če je to vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe. Seveda je. Toženca sta se lahko zanesla, da sodišče ne bo arbitriralo in prvi narok podaljševalo v nedogled, da se tožnica „zbere in pove, kaj bi rada“. Takšno nenehno iskanje razlogov in „dajanje potuhe“ eni stranki gre na račun druge stranke. Ker tožnica ni izkazala tistega kar bi morala na prvem naroku, je obravnavanja konec. Na to okoliščino sta se revidenta sklicevala pred nižjima sodiščema. Gre za bistveno kršitev. Ne drži, da se toženca nista temu ves čas upirala. Sodišče je opazovalo originale, iz katerih ni bila narejena grafološka analiza in si prisvojilo grafološko znanje, ki ga nima. Tožnica ni bila porok temveč zgolj izpolnitveni pomočnik, kar dokazujeta dve, z banko sklenjeni pogodbi. Glede teh okoliščin se nižji sodišči ne izrečeta. Ni se moč strinjati, da gre pri tožnici za regresni zahtevek, ker regresa nima. Lahko bi šlo za subrogacijo ali reparacijo. Če pa gre za poroštvo, pa je to nekaj drugega. Glede ničnosti pritožbeno sodišče ne odloči. Zaključi, da če bi bilo nično, bi toženca tako morala vrniti denar, ki sta ga prejela, ne zapiše pa pod kakšnimi pogoji. Sodišče se do ničnosti ne opredeli in reče, je nično ampak bi tako morali vrniti. Torej je odločalo, kot da bi bila ničnost ugotovljena, ugotovilo kot da ničnosti ni in hkrati brez zahtevka odločilo, da se nekomu nekaj plača tudi če je nično, ker je tako potrebno plačati. Avstrijsko pravo glede obrestne mere, višine obresti in zastaranja ni uporabljeno. Toženca sta obrestne mere izpodbijala.

4. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vročena tožnici, ki nanjo ni odgovorila, in poslana Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizijska očitka neenake obravnave pravdnih strank in relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka zaradi kršitve prvega odstavka 286. člena ZPP nista utemeljena. Sodišče prve stopnje je po zaključku prvega naroka dne 3. 12. 2003 (v zapisniku je celo zapisalo, da ta še ni zaključen) dala obema strankama možnost, da odgovorita na podane trditve in dokazne predloge nasprotne stranke. S trditvami, da sta tožnika podpisala posojilno pogodbo z dne 27. 12. 1994 in dokaznima predlogama za zaslišanje priče A. A. in pridobitev izvedenskega mnenja grafologa, podanimi s pripravljalno vlogo z dne 3. 2. 2004, je tožnica odgovorila na navedbe tožencev, podane na prvem naroku, da navedene pogodbe nista podpisala. Ker gre za pojasnila v okvir že podanih trditev, tožnica ne more biti prekludirana. Izvedensko mnenje grafologa je bilo narejeno na podlagi fotokopij pogodb, za katere je izvedenka ugotovila, da so srednje kakovosti in še primerni za primerjavo podpisov. Z zatrjevani, da bi morala biti podlaga mnenja originali, revidenta nedovoljena grajata dokazno oceno izvedenskega mnenja (prim. tretji odstavek 370. člena ZPP). Za primerjavo, ali je vsebina fotokopije enaka vsebini izvirnika, se grafološkega znanja ne potrebuje. Revizijske navedbe, da je bila tožnica izpolnitveni pomočnik banke, nimajo opore v ugotovljenem dejanskem stanju. Iz ugotovitev sodišč namreč izhaja, da je tožnica v imenu in za račun tožencev izročala denar njunemu kreditodajalcu – avstrijski banki. O tem obe sodbi vsebujeta zadostne razloge.

7. Revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava ni utemeljen. Glede na ugotovljena dejstva, da je tožnica kot solidarni porok iz lastnih sredstev plačala zapadlo obveznost tožencev v znesku 93.290,23 ATS, sta nižji sodišči materialnopravno pravilno zaključili, da je tožničin zahtevek utemeljen. Porok, ki je plačal upniku njegovo terjatev namreč lahko na podlagi 1013. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR) zahteva od dolžnika, naj mu povrne vse, kar je zanj plačal, ter obresti od dneva plačila. Porok z izpolnitvijo dolžnikove obveznosti upniku, pridobi regresno pravico do dolžnika. Ni mogoče pritrditi revidentoma, da se višje sodišče glede ničnosti ni (jasno) opredelilo (glej peto stran drugostopenjske sodbe). Vrhovno sodišče pritrjuje materialnopravni presoji sodišča druge stopnje, da kreditne pogodbe niso nične. Stališče sodne prakse je namreč, da opustitev registracije kreditnega posla med upravičenimi domačimi subjekti in tujimi kreditodajalci pri BS nima za posledico ničnosti posla.(1) Zmotno je prepričanje revidentov, da načelo iura novit curia, ki velja tudi za tuje pravo, stranke razbremeni razpravnega bremena. Trditve, da bi se morale obresti po prvi in drugi kreditni pogodbi prilagajati kapitalskih razmeram, so bile podane prepozne, in sicer v pritožbi, zato jih sodišče druge stopnje utemeljeno ni upoštevalo. V zvezi z zastaranjem pa velja dodati, da tudi ob uporabi avstrijskega prava tožničin zahtevek ne more biti zastaran (1478. člen Allgemeines Bürgerliches Gesetzbuch - ABGB).

8. Glede na navedeno je revizijsko sodišče revizijo na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo kot neutemeljeno in z njo tudi zahtevo po povrnitvi priglašenih revizijskih stroških.

Op. št. (1): Primerjaj sodbo II Ips 182/2008 z dne 16. 6. 2011.