Jedro

Z zavrnitvijo tega dokaznega predloga ni kršilo pravil pravdnega postopka, saj mora v skladu z 254. členom ZPP sodišče ponoviti dokaz z istim ali drugim izvedencem zgolj v primerih, ko ugotovi, da je izvedenčev izvid nejasen, nepopoln ali v nasprotju sam s sabo ali z raziskanimi okoliščinami, da so v izvedenčevem mnenju nasprotja ali pomanjkljivosti oziroma če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, pa se pomanjkljivosti ne dejo odpraviti z novim zaslišanjem. Ker sodišče prve stopnje omenjenih pomanjkljivosti izvedenskega mnenja ali utemeljenega dvoma o njegovi pravilnosti ni ugotovilo, ni bilo dolžno postaviti novega izvedenca.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbena zahtevka tožnikov, s katerima sta zahtevala plačilo odškodnine za škodo v višini 12.231,68 EUR in 96.227,67 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 11. 2004 do plačila. Ugotovilo je, da tožeča stranka ni uspela dokazati, da so jima kot sopotnikoma v zatrjevani v prometni nezgodi nastale zatrjevane poškodbe, saj je šlo za fingirano nezgodo.

2. Drugostopenjsko sodišče je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča. 3. Druga tožnica vlaga revizijo zaradi nepravilne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter predlaga, naj Vrhovno sodišče RS reviziji ugodi, sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Prvostopenjsko sodišče je svojo sodbo oprlo na izvedenca prometne stroke B. H., na mnenje katerega je tožnica podala ugovor pristranskega obravnavanja, in predlagala postavitev novega izvedenca, ki ga je utemeljila z dejstvom, da izvedenec kraja nesreče ni videl in je svoje mnenje izdelal na podlagi pomanjkljivih skic. Revidentka meni, da so izvedenčeve ugotovitve protispisne in nepreverljive. Izključitev mnenja izvedenca cestnoprometne stroke Č. zgolj iz razloga, ker ni bilo pridobljeno v tem postopku, po njenem mnenju ni utemeljeno. Meni še, da sodišče ni izvedlo vseh predlaganih dokazov (konkretizira le predlog postavitve novega izvedenca) in je s tem kršilo 254. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Posledično je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in materialno pravo nepravilno uporabljeno. Drugo tožnica z ostalimi revizijskimi navedbami izpodbija dokazno oceno nižjih sodišč.

4. Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Prvostopenjsko sodišče je pravilno ocenilo pomen v drugih postopkih ali pred pravdo pridobljenih izvedenskih mnenj, saj so izvedenci v teh mnenjih podali ugotovitve za potrebe postopkov, v katerih so bili postavljeni in ob upoštevanju okoliščin, ki so bile ugotovljene v teh postopkih. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo še, da obseg njihovih nalog ni zajemal načina nastanka poškodb tožeče stranke, ki je bil v predmetnem postopku sporen. Pred pravdo pridobljena izvedenska mnenja je pravilno opredelilo kot del trditvene podlage in ne kot dokazno listino ter pravilno postavilo ustrezna neodvisna izvedenca prometne in medicinske stroke.

7. Sodišče prve stopnje je sledilo mnenju izvedenca prometne stroke B. K., ki ga je postavilo v predmetni pravdi, čeprav ni opravil ogleda kraja nesreče, in razloge za nepotrebnost takšnega ogleda tudi ustrezno pojasnilo (stran 11. prvostopenjske sodbe). Takšno oceno prvostopenjskega sodišča je potrdilo tudi drugostopenjsko sodišče. Tožeča stranka je na mnenje B. K. podala pripombe in predlagala postavitev novega izvedenca. Sodišče prve stopnje je izvedenca zaslišalo, v sodbi pa pojasnilo razloge, zakaj izvedencu sledi ter obrazloženo zavrnilo predlog tožeče stranke za postavitev novega izvedenca (stran 15. prvostopenjske sodbe). Z zavrnitvijo tega dokaznega predloga ni kršilo pravil pravdnega postopka, saj mora v skladu z 254. členom ZPP sodišče ponoviti dokaz z istim ali drugim izvedencem zgolj v primerih, ko ugotovi, da je izvedenčev izvid nejasen, nepopoln ali v nasprotju sam s sabo ali z raziskanimi okoliščinami, da so v izvedenčevem mnenju nasprotja ali pomanjkljivosti oziroma če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, pa se pomanjkljivosti ne dejo odpraviti z novim zaslišanjem. Ker sodišče prve stopnje omenjenih pomanjkljivosti izvedenskega mnenja ali utemeljenega dvoma o njegovi pravilnosti ni ugotovilo, ni bilo dolžno postaviti novega izvedenca. Očitek o obstoju procesne kršitve zato ni utemeljen. Sicer pa revizijski očitki glede nepravilne dokazne ocene pomenijo izpodbijanje dejanskega stanja, ki na revizijski stopnji ni dovoljeno (tretji odstavek 370. člena ZPP), zato se Vrhovno sodišče do njih ni opredelilo.

8. Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).