Jedro

Revizija je dopuščena glede vprašanja pomena soglasja prodajalca za spremembe na stanovanju v zvezi z upravičenostjo do pogodbene kazni in glede vprašanja, ali zaprosilo za soglasje pomeni pristanek na kasnejšo izročitev stanovanja.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanj: ali je bila tožnica glede na določila Obligacijskega zakonika in prodajne pogodbe dolžna pridobiti soglasje toženca za spremembe na stanovanju ter ali nepridobitev tega soglasja pomeni, da ni upravičena do pogodbene kazni za zamudo; ali je tožnica z zaprosilom za soglasje z dne 16. 5. 2005 pristala na dejstvo, da se ji stanovanje izroči šele 16. 5. 2005.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da mora tožena stranka tožnici na podlagi prodajne pogodbe za stanovanje plačati pogodbeno kazen v znesku 5.001,33 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ker je stanovanje namesto 15. 3. 2005 izročila tožnici 16. 5. 2005. 2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Tožena stranka je vložila predlog za dopustitev revizije, v katerem zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Sklicuje se na neenotno sodno prakso Višjega sodišča v Ljubljani in predlaga dopustitev revizije glede vprašanj: ali je bila tožnica glede na določila Obligacijskega zakonika in prodajne pogodbe dolžna pridobiti soglasje toženca za spremembe na stanovanju ter ali nepridobitev tega soglasja pomeni, da ni upravičena do pogodbene kazni za zamudo; ali je tožnica z zaprosilom za soglasje z dne 16. 5. 2005 pristala na dejstvo, da se ji stanovanje izroči šele 16. 5. 2005. 4. Tožena stranka v predlogu meni, da je materialnopravno zmotno stališče sodišča druge stopnje, da tožnica za spremembe v stanovanju ni bila dolžna pridobiti soglasje tožene stranke in da to, da tožena stranka ni dala soglasja, ne more iti v škodo tožnici. Tožena stranka trdi, da bi sodišče, če je štelo, da se je tožnica lahko glede sprememb na stanovanju dogovarjala z investitorjem, moralo šteti tudi, da se je z njim lahko dogovarjala glede roka za izročitev stanovanja. Poudarja, da je sodišče druge stopnje napačno razlagalo 5. člen pogodbe, saj iz te določbe jasno izhaja, da je bil investitor upravičen opraviti določene spremembe na stanovanju po naročilu kupca le, če je imel soglasje tožene stranke. Tožnica teh pogojev ni izpolnila in zato ni upravičena do plačila pogodbene kazni.

5. Predlog je utemeljen.

6. Tožena stranka je izkazala, da glede vprašanj, ki jih navaja v predlogu, sodna praksa višjih sodišč ni enotna, sodne prakse Vrhovnega sodišča pa ni. Vrhovno sodišče zato ocenjuje, da je na podlagi revizije tožene stranke mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev enotne uporabe prava oziroma za razvoj prava preko sodne prakse, zato je predlogu za dopustitev revizije v obsegu, navedenem v izreku sklepa, dopustilo (tretji odstavek 367. c člena Zakona o pravdnem postopku).