Jedro

Nasprotnemu udeležencu je bila poleg odškodnine za razlaščeni nepremičnini priznana tudi odškodnina zaradi zmanjšanja vrednosti preostalih nepremičnin nasprotnega udeleženca, do česar je prišlo zaradi razlastitve. Do navedene odškodnine je nasprotni udeleženec upravičen na podlagi določila drugega odstavka 105. člena ZUreP-1 in drugega odstavka 107. člena ZUreP-1. Pri določitvi višine odškodnine zaradi razlastive je treba upoštevati izvoren status zemljišča.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Udeleženca postopka sta dolžna kriti vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da je predlagateljica dolžna nasprotnemu udeležencu za v razlastitvenem postopku odvzeti zemljišči parc. št. 1/2 in 4/2, obe k.o. ... v roku 15 dni plačati odškodnino v višini 38.035,11 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 2. 2013 dalje do plačila (I. točka izreka). Odločilo je še, da je predlagateljica dolžna nasprotnemu udeležencu povrniti stroške postopka v znesku 1.838,91 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožujeta oba udeleženca postopka.

3. Predlagateljica se pritožuje iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Meni, da je sodna cenilka pri izdelavi izvedeniškega poročila z dne 29. 9. 2016 uporabila pravne podlage, ki niso več veljavne (metodologija) ali pa se je neutemeljeno sklicevala na Smernice za ocenjevanje vrednosti gozdov GIS Ljubljana 2013, zaradi uporabe katerih je vrednost razlaščenih gozdnih zemljišč bistveno večja. Izvedenka je pri ugotovitvi vrednosti razlaščenih nepremičnin zmotno uporabila faktor 2 zaradi upoštevanja pridobitne dejavnosti letališča in okoliščino, da ima lokacija razlaščenih nepremičnin velik potencial. Faktorji se uporabljajo, ko gre za zemljišče v strnjenem naselju ali blizu njega, izvedenka pa ni znala povedati, kakšna je razdalja po njenem mnenju potencialno zanimivih zemljišč za vlagatelje. Izvedenka se je sklicevala na Enotno metodologijo za ugotavljanje vrednosti kmetijskih zemljišč in gozda, ki je aprila 2016 prenehala veljati. Pravilna ocena nadomestila za obravnavano gozdno zemljišče na območju Aerodroma X na dan razlastitve bi bila 2,16 EUR/m2, izvedenka pa je povsod upoštevala najvišje možne parametre in vrednosti. Zato je višina odškodnine v tej zadevi kar za 100% višja kot v ostalih zadevah. V drugih zadevah so bila razlaščena zemljišča ocenjena na vrednost od 3,48m2 do največ 5,03 m2. V zvezi z odškodnino zaradi zmanjšanja donosa ostalih zemljišč navaja, da gre v tem delu za podvajanje odškodnine (sklep VSL I Cp 924/2014). Pritožuje se tudi tudi zoper stroške postopka, da so pretirani.

4. Tudi nasprotni udeleženec se pritožuje zoper sklep iz vseh zakonsko določenih pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da nasprotnemu udeležencu dosodi odškodnino v višini 331.405,00 EUR, podrejeno predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Sodišče prve stopnje se v izpodbijanem sklepu ni opredelilo do trditev nasprotnega udeleženca v vlogi z dne 20. 1. 2015 in je le pavšalno zaključilo, da sta bili nepremičnini v korist predlagateljice razlaščeni zaradi prestavitve glavne ceste GII-104 Kranj - Moste, odsek 1136 Kranj-Spodnji Brnik (ob letališču) ter da je potrebno pri določitvi polne odškodnine razlaščeni zemljišči oceniti kot gozdni. Razlogi, zaradi katerih sta razlaščeni zemljišči pridobili status stavbnih zemljišč, so v predmetni zadevi bistveni. Tako ima izpodbijani sklep takšne pomanjkljivosti, da se ga ne da preiskusiti. Nasprotni udeleženec je zatrjeval, da sta bili navedeni nepremičnini razlaščeni zaradi potrebe po širitvi letališča. Zato je nerazumljiva razlika v ponujeni ceni, ki jo za odkup ponuja Aerodrom X (tudi več kot 72 EUR/m2). V obeh primerih gre za zemljišča, katerih namembnost je bila spremenjena izključno zaradi bodoče širitve letališča. Zato razlike v ceni ne bi smelo biti. Ni pravično in pošteno, da so Aerodrom X in privatni investitorji za povsem primerljiva zemljišča v neposredni bližini nasprotnemu udeležencu razlaščenih zemljišč plačali nekje med 35-42 EUR/m2, država pa nasprotnemu udeležencu ne bi plačala niti 10 EUR/m2. Tako prisojena odškodnina ne odraža pravične (polne) odškodnine, kot jo določa Ustava RS v 69. členu in ki bi nasprotnemu udeležencu morala omogočiti nadomestitev dejanske izgube. Ne drži trditev, da sta razlaščeni zemljišči postali stavbni zemljišči na podlagi prostorskih aktov, ki so bili sprejeti za potrebe gradnje ceste in zaradi katerih je prišlo do razlastitve razlaščenih zemljišč, ampak sta postali stavbni zemljišči zaradi širitve območja stavbnih zemljišč za potrebe širitve letališča X skupaj z že omenjenimi spremljajočimi dejavnostmi. Zaključek sodišča prve stopnje, da je pri določitvi odškodnine bistven namen, za katerega se je nepremičnina uporabljala do sprejetja planskega akta, s katerim je bil njen status spremenjen zaradi predvidene gradnje infrastrukture, je zmotno. Sodišče je nepopolno ugotovilo dejansko stanje in napačno uporabilo materialno pravo. Pavšalno sklicevanje sodišča na domnevno ustaljeno sodno prakso (ki to ni), ki naj bi potrdila stališča, na katerih temelji izpodbijana odločba, je brez ustrezne obrazložitve, kateri sodni praksi je sledilo, kar predstavlja kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Nasprotnemu udeležencu sta bili predmetni nepremičnini odvzeti z odločbo o razlastitvi, izdani po nujnem postopku v začetku januarja 2013 (pravnomočna začetek februarja 2013). Prvostopenjsko sodišče pa je odločilo, da se nasprotnemu udeležencu prisodi odškodnina po vrednosti odvzetih nepremičnin, upoštevaje namembnost predmetnih zemljišč na dan pred 20. 12. 2002, kar je več kot 10 let pred samo razlastitvijo. Takšna odškodnina nasprotnemu udeležencu ne omogoča vzpostavitve premoženjskega stanja, kakršno je bilo pred razlastitvijo, kar je upoštevaje 69. člen URS njegova ustavna pravica, prav tako pa predstavlja kršitev 33. člena URS.

5. Nasprotni udeleženec je na pritožbo predlagateljice podal odgovor, v katerem je predlagal zavrnitev pritožbe predlagateljice. Predlagateljica na pritožbo nasprotnega udeleženca ni odgovorila.

6. Pritožbi nista utemeljeni.

O pritožbi predlagateljice

7. Predlagateljica se v pritožbi ne strinja z višino odškodnine, ki je bila nasprotnemu udeležencu prisojena zaradi razlastitve lastninske pravice na nepremičninah 1/2 in 4/2, obe k.o. ... (29.243,13 EUR) ter z odškodnino, ki je bila nasprotnemu udeležencu prisojena zaradi zmanjšanja vrednosti preostalih nepremičnin v lasti nasprotnega udeleženca (8.791,98 EUR) zaradi razlastitve in postavitve regionalne ceste, in sicer gre za nepremičnine 1/1, 1/3, 4/1 in 4/3, vse k.o. ...

8. Pritožbeni očitek, da je bila nasprotnemu udeležencu dvakrat priznana odškodnina zaradi razlastitve nepremičnin, ni utemeljen. Nasprotnemu udeležencu je bila poleg odškodnine za razlaščeni nepremičnini priznana tudi odškodnina zaradi zmanjšanja vrednosti preostalih nepremičnin nasprotnega udeleženca, do česar je prišlo zaradi razlastitve. Do navedene odškodnine je nasprotni udeleženec upravičen na podlagi določila drugega odstavka 105. člena Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-1), in drugega odstavka 107. člena ZUreP-1. Ni utemeljeno pritožbeno sklicevanje na sklep VSL I Cp 924/2014, saj ne gre za primerljivo zadevo. V obravnavani zadevi je namreč zmanjšana vrednost preostalih nepremičnin posledica same razlastitve, saj preostale nepremičnine nasprotnega udeleženca ležijo v varovalnem pasu regionalne ceste, v katerem je raba prostora omejena.

9. Sodna izvedenka cenilka V. P. je glede vrednosti razlaščenih nepremičnin 1/2 in 4/2 k.o. ... izdelala pisno ter podala tudi ustno izvedensko mnenje. Pri izdelavi cenitve je upoštevala Enotno metodologijo za ugotavljanje vrednosti kmetijskih zemljišč in gozda (Ur. list 10/87) ter Spremembe in dopolnitve enotne metodologije (Ur. list 30/98) ter Smernice za ocenjevanje vrednosti gozdov GIS Ljubljana 2013. Sodna izvedenka je svoje mnenje izdelala septembra 2016. Predlagateljica v svojih pripombah na podano izvedensko mnenje (list. št. 107) uporabljeni metodologiji vrednotenja ni nasprotovala, na naroku dne 13. 1. 2017 pa se ni strinjala z uporabo faktorja 2 ter povečanja odškodnine v višini 15% zaradi upoštevanja statusa kmetije in razbitja gozdne posesti v manjše fragmente (list. št. 121), kar ponovno izpostavlja v pritožbi. Glede na to, da predlagateljica ob izdelavi mnenja uporabljeni metodologiji cenitve, ki je sicer prenehala veljati aprila 2016, ni nasprotovala, nova metodologija vrednotenja pa ob vrednotenju še ni bila sprejeta, pritožbeni očitek, da izvedenka pri svoji cenitvi ne bi smela uporabiti Enotne metodologije za ugotavljanje vrednosti kmetijskih zemljišč in gozda ter Smernic za ocenjevanje vrednosti gozdov GIS, ni utemeljen. Kot izhaja iz določila tretjega odstavka 105. člena ZUreP-1, so sodni cenilci pri ocenjevanju vrednosti razlaščenih nepremičnin poleg namembnosti zemljišča pred uveljavitvijo prostorskega akta, ki je podlaga za razlastitev, dolžni upoštevati strokovne standarde. Glede na to, da novi standardi vrednotenja niso bili sprejeti, je sodna izvedenka cenitev pravilno naredila upoštevaje zadnjo veljavno metodologijo vrednotenja. Poleg tega se je predlagateljica z metodo cenitve, na katero ni imela pripomb, strinjala, oporekala je zgolj uporabi posameznih faktorjev, ki pa jih je sodna izvedenka argumentirano obrazložila. Razloge, zakaj je izvedenka pri oceni vrednosti nepremičnine uporabila faktor 2 ter povišanje odškodnine dvakrat po 15%, je sodna izvedenka pojasnila v ustnem mnenju dne 15. 2. 2017. Podala je jasne, strokovno obrazložene in razumljive razloge, zato je sodišče prve stopnje izvedenskemu mnenju sodne izvedenke V. P. utemeljeno sledilo. Pritožbena graja višine odškodnine razlaščenih nepremičnin, ki jo je sodišče prve stopnje prisodilo nasprotnemu udeležencu na podlagi strokovnega in prepričljivega izvedenskega mnenja, zato ni utemeljena. Pritožbene navedbe v zvezi z višino odškodnine, ki je bila za razlaščena gozdna zemljišča prisojena v drugih nepravdnih postopkih, so neupoštevne, saj je za določitev odškodnine v tej zadevi ključna cenitev sodne izvedenke, postavljene v tem postopku. Sklicevanje na izvedenska mnenja iz drugih postopkov ni utemeljeno.

10. Pritožbena graja stroškov postopka je pavšalna in nekonkretizirana, zato jo pritožbeno sodišče kot neutemeljeno zavrača. O pritožbi nasprotnega udeleženca

11. V skladu s prvim odstavkom 105. člena ZUreP-1, ki je pravna podlaga za odločitev v tej zadevi, pripada lastniku za razlaščeno nepremičnino ustrezna odškodnina oziroma enakovredna nadomestna nepremičnina. Pri oceni vrednosti razlaščene nepremičnine se poleg strokovnih standardov upoštevajo tudi namembnost zemljišča pred uveljavitvijo prostorskega akta, ki je podlaga za razlastitev, kakor tudi dejansko stanje nepremičnine na dan uvedbe razlastitvenega postopka (tretji odstavek 105. člena ZUreP-1).

12. Iz potrdila o namenski rabi spornih zemljišč parc. št. 1/2 in 4/2, obe k.o. ... občine C. za stanje na dan 20. 9. 2013, ki upošteva stanje predmetnih nepremičnin na dan 19. 12. 2002, na katerega se je oprlo sodišče prve stopnje, med drugim izhaja, da sta razlaščeni zemljišči takrat ležali zunaj poselitvenega območja (na območju kmetijskih zemljišč) in sta bili opredeljeni kot gozdno zemljišče. Status stavbnih zemljišč sta navedeni nepremičnini pridobili na podlagi Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Kranj za obdobje 1986 - 2000 za območje C. ter spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin družbenega plana Občine Kranj za obdobje 1986- 1990 za območje Občine C., dopolnitev 2002, kjer sta bili zemljišči opredeljeni kot stavbni zemljišči z osnovno namensko rabo DC: območje državnih cest. Sporna zemljišča so tako postala stavbna zemljišča na podlagi prostorskih aktov, ki so bili sprejeti za potrebe gradnje ceste in zaradi katerih je prišlo do razlastitve.

13. Ker je, kot izhaja iz sklepa VS RS II Ips 343/2015, v primeru ko je razlaščeno zemljišče dobilo status stavbnega zemljišča zaradi gradnje in razlastitve, potrebno pri določitvi višine odškodnine upoštevati izvoren status zemljišča, je sodišče prve stopnje pri določitvi odškodnine razlaščeni zemljišči pravilno vrednotilo kot gozdno (kmetijsko) zemljišče. Zato so obširne pritožbene navedbe, ki se zavzemajo za vrednotenje razlaščenih zemljišč kot stavbnih zemljišč, neutemeljene, prav tako ni utemeljen očitek o kršitvi 33. in 69. člena Ustave RS.

14. Razlogi sodišča prve stopnje so jasni in razumljivi in sledijo ustaljeni sodni praksi, ki jo je sodišče prve stopnje tudi pravilno citiralo v opombi 1 sklepa. Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje napačno upoštevalo ustaljeno sodno prakso, ni utemeljen, saj se je sodišče prve stopnje pravilno sklicevalo na odločitev v VS RS v enaki zadevi (sklep VS RS II Ips 343/2015).

15. Pritožbeni očitek, da sklep sodišča prve stopnje ne vsebuje razlogov, zakaj je pri vrednotenju nepremičnin potrebno upoštevati izvoren status razlaščenih zemljišč, je neutemeljen. Enako pritožbeni očitek, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do navedb nasprotnega udeleženca iz vloge z dne 20. 1. 2015. Razlogi sodišča prve stopnje so jasni in popolni ter so navedeni v 10. in 11. točki obrazložitve sodišča prve stopnje.

16. Pritožbeni očitek, da sporno zemljišče nasprotnega udeleženca ni bilo razlaščeno zaradi prestavitve glavne ceste G11-104 Kranj - Moste, temveč zaradi širitve letališča X, ni utemeljen, saj je v Odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Kranj z obdobje 1986 - 2000 C., dopolnitev 2002, izrecno navedeno, da je bilo zemljišče nasprotnega udeleženca opredeljeno kot stavbno zemljišče z osnovno namensko rabo DC: območje državnih cest. Da je bilo zemljišče nasprotnega udeleženca razlaščeno izključno zaradi prestavitve glavne ceste G11-104 Kranj - Moste, prav tako izhaja tudi iz vsebine odločbe o razlastitvi Upravne enote Kranj 352-10/ 2009-65 z dne 16. 1. 2013 v prilogi A1. Zato pritožba naveden zaključek neupravičeno izpodbija z navajanjem drugačnega razloga razlastitve (širjenje letališča). Posledično tudi ni utemeljen pritožbeni očitek o zagrešeni kršitvi iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je sodišče prve stopnje podalo jasne in popolne razloge o razlogu razlastitve.

17. Pritožbene navedbe v zvezi s ceno odkupa nekaterih preostalih razlaščenih zemljišč s strani Aerodroma X, za odločitev v tej zadevi niso relevantne, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, saj na vrednost razlaščene nepremičnine, ki je bila v postopku ugotovljena na podlagi izvedenskega mnenja sodne cenilke, ne morejo vplivati.

18. Pritožbeni razlogi torej niso podani. Izpodbijana odločba je pravilna v dejanskem in pravnem pogledu in ni obremenjena z uveljavljenimi in uradno upoštevnimi procesnimi kršitvami. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi predlagateljice in nasprotnega udeleženca zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

19. V postopku za določitev odškodnine trpi stroške postopka udeleženec, ki mu je naloženo plačilo odškodnine (104. člen ZNP). Ker predlagateljica s pritožbo ni uspela, prav tako ne nasprotni udeleženec, je pritožbeno sodišče odločilo, da sta udeleženca postopka dolžna kriti vsak svoje stroške pritožbenega postopka.