Jedro

Predmet spora na revizijski stopnji je zahtevek za plačilo razlike plače za čas od 8. 10. 2007 do 12. 6. 2008, ki ga tožnik uveljavlja na odškodninski podlagi. Glede na to tožnik neutemeljeno navaja, da gre za zahtevek glede obstoja delovnega razmerja, saj dejstvo, da je tožniku delovno razmerje pri toženi stranki nezakonito prenehalo in da je bil v spornem času zaposlen pri drugem delodajalcu ni bilo predmet revizije.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožnikovemu tožbenemu zahtevku in razveljavilo odločitev tožene stranke z dne 22. 12. 2005 o prenehanju delovnega razmerja, ker naj bi odpadla pravna podlaga za tožnikovo zaposlitev na delovnem mestu ravnatelja. Hkrati je toženi stranki naložilo, da tožniku prizna pravice iz delovnega razmerja do 7. 10. 2007 in mu za ta čas izplača plačo po pogodbi o zaposlitvi, za čas od 8. 10. 2007 do 12. 6. 2008 pa razliko med plačo, ki jo je tožnik prejemal iz naslova zaposlitve pri drugem delodajalcu in plačo, ki bi mu šla na delovnem mestu ravnatelja pri toženi stranki do izteka pogodbe.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke delno ugodilo in razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje glede ugotovitve, da tožniku delovno razmerje ni prenehalo 22. 12. 2005, glede obveznosti, da mora tožena stranka tožniku plačati razliko plače za čas od 8. 10. 2007 do 12. 6. 2008, ko je bil tožnik zaposlen drugje, pa sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je v tem delu zahtevek kot neutemeljen zavrnilo.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje v delu, v katerem je bil pravnomočno zavrnjen zahtevek za plačilo razlike plače za čas od 8. 10. 2007 do 12. 6. 2008 je tožnik vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. V njej navaja, da je sodišče zmotno in v nasprotju z ureditvijo odškodninske odgovornosti zavrnilo njegov zahtevek za plačilo razlike plače, kot bi mu šla pri toženi stranki, če mu delovno razmerje ne bi nezakonito prenehalo in to zgolj zato, ker se je v spornem obdobju (sicer za nižjo plačo) v času trajanja spora zaposlil drugje. Navaja, da gre v izpodbijanem delu sodbe za zahtevek glede obstoja delovnega razmerja. V teh sporih pa je revizija dovoljena že na podlagi zakona.

4. Revizija ni dovoljena.

5. Predmet spora na revizijski stopnji je zahtevek za plačilo razlike plače za čas od 8. 10. 2007 do 12. 6. 2008, ki ga tožnik uveljavlja na odškodninski podlagi. Glede na to tožnik neutemeljeno navaja, da gre za zahtevek glede obstoja delovnega razmerja, saj dejstvo, da je tožniku delovno razmerje pri toženi stranki nezakonito prenehalo in da je bil v spornem času zaposlen pri drugem delodajalcu ni bilo predmet revizije.

6. Spor o plačilu razlike plače je v smislu določb 1. točke 31. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) premoženjski individualni delovni spor, v katerem je revizija dovoljena po določbah zakona, ki ureja pravdni postopek.

7. Na podlagi določb drugega odstavka 367. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je v premoženjskih sporih revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 EUR ali če jo na predlog stranke dopusti sodišče. 8. Ker tožnik svojega denarnega zahtevka po višini ni opredelil in ne izkazuje, da njegova vrednost presega 40.000 EUR in ker predloga za dopustitev revizije v zakonskem roku ni vložil pri pristojnem sodišču (prvi in drugi odstavek 367. b člena ZPP) oziroma revizija ni bila dopuščena, pogoji za revizijo niso podani. Zato je sodišče na podlagi 377. člena ZPP revizijo kot nedovoljeno zavrglo.