Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožničina telegramska prošnja za podaljšanje pritožbenega roka ne more imeti nikakršnega vpliva na presojo vprašanja pravočasnosti pritožbe, saj zakonskih prekluzivnih rokov ne more podaljševati ne stranka sama, niti sodišče.
Pritožba se zavrže.
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, po katerem je tožnica terjala od toženih strank nerazdelno plačilo odškodnine v znesku 160,610.000,00 SIT ter 10,000.000,00 SIT, hkrati pa je tožnici naložilo plačilo pravdnih stroškov prve tožene stranke v znesku 206.264,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje prvostopne sodbe dalje do plačila.
Zoper sodbo sodišča prve stopnje je tožnica vložila pritožbo. Po njenih navedbah jo izpodbija iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov in predlaga razveljavitev prvostopne sodbe, z vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje pred spremenjenim senatom, oziroma (smiselno) spremembo izpodbijane sodbe.
Pritožba je prepozna.
Po določbi prvega odstavka 348. člena v času izdaje sodbe veljavnega Zakona o pravdnem postopku (ZPP/77), ki ga je treba uporabiti spričo določbe prvega odstavka 498. člena sedaj veljavnega Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS št. 26/99), se smejo stranke zoper sodbo, izdano na prvi stopnji, pritožiti v petnajstih dneh od vročitve prepisa sodbe. Iz tožničine lastne trditve v pritožbi in iz povratnice, pripete k list.št. 216 spisa, izhaja, da je bil tožnici vročen prepis izpodbijane sodbe dne 22.12.1998, kar pomeni, da ji je potekel 15-dnevni rok za vložitev pritožbe z iztekom dneva 6.1.1999 (sreda).
Tudi ob upoštevanju dejstva, da je tožnica (sicer napačno) vložila pritožbo direktno na Višje sodišče v Ljubljani dne 8.1.1999 (kot najugodnejšega datuma zanjo), je treba ugotoviti, da je pritožba vložena po izteku zakonsko predvidenega 15-dnevnega roka za vložitev pritožbe in da je torej prepozna. Pri tem je brez slehernega pomena tožničina telegramska prošnja za podaljšanje pritožbenega roka (glej list.št. 244 spisa), saj je pritožbeni rok zakonski prekluzivni rok, ki ga ne stranka sama niti sodišče ne more v nobenem primeru podaljševati.
Po določbi prvega odstavka 358. člena ZPP/77 zavrže prepozno pritožbo s sklepom predsednik senata sodišča prve stopnje brez naroka. Ker tega v danem primeru ni storil, je bilo na podlagi določbe 367. člena ZPP/77 dolžno zavreči tožničino pritožbo kot prepozno sodišče druge stopnje.